Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani
Matej Debenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Kolonat se je v Goriških brdih ohranil do konca štiridesetih let 20. stoletja. Koloni so pripadali starim fevdalnim družinam, slovenskim in italijanskim veleposestnikom, župnijam, cerkvam, premožnim kmetom in drugim meščanom. Koloni so bili na gospodarje vezani s kolonskimi pogodbami; zemljo so imeli v zakupu. V začetku 20. stoletja je imela skoraj vsaka briška vas kolone. Poseben primer sta bili Fojana in Barbana. Tam je grof Silverio de Baguer imel v lasti skoraj celotni vasi. Njegovo zemljo je obdelovalo kar 38 kolonskih družin. Te so s pomočjo dr. Henrika Tume leta 1922 od grofa odkupili zemljo in ustanovili prvo zadrugo v Goriških brdih: Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani. Kljub začetnim težavam, morali so kupiti orodja in odplačevati posojila, so se novi zadružniki prebijali se skozi težke čase. Tudi nenaklonjena italijanska oblast in leta pod prisilno upravo jih niso prestrašila. Zadruga je delovala do leta 1949, ko so jo ukinili. Za naslednico prve zadruge lahko imenujemo Kmetijsko delavsko zadrugo, ki je v Fojani nastala leta 1948. Njeni prvi člani so postali takratni cerkveni koloni iz Fojane, kasneje pa so se ji pridružili tudi člani prve zadruge.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolonat, zadružništvo, Fojana, de Baguer, Tuma
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 2857; Prenosov: 245
.pdf Polno besedilo (2,65 MB)

2.
Življenje in zapuščina posameznikov, zaslužnih za razvoj planinstva in gorništva na Goriškem
Nika Merljak, 2018, diplomsko delo

Opis: Predmet moje diplomske naloge je pet izbranih posameznikov: Valentin Stanič, Henrik Tuma, Jože Abram - Trentar, Ludvik Zorzut in Klement Jug, ki so bistveno pripomogli k razvoju planinstva in gorništva na Goriškem, ter zapuščina, po kateri se jih danes spominjamo tako v njihovih domačih krajih kot tudi drugod po Sloveniji. Poleg uvodnega in zaključnega dela je osrednji del diplomskega dela razdeljen na dva sklopa. V prvem, teoretičnem, delu je v vsakem podpoglavju sistematično in kronološko predstavljeno življenje vsakega od petih izbranih posameznikov. V drugem, empiričnem, delu je najprej v podpoglavjih za vsakega izbranega posameznika predstavljena njegova zapuščina, ki je danes vidna v domačem kraju ter drugod po Sloveniji. Sledi odgovor na izhodiščno vprašanje: Kako je danes zapuščina izbranih mož vidna v njihovih rojstnih krajih in drugod po Sloveniji ter koliko pravzaprav o njih in njihovi zapuščini vedo prebivalci Goriške? Prav tako naloga odgovarja na podvprašanji: Kateri so glavni razlogi za nepoznavanje zgodovine domačih krajev? Je to nezainteresiranost ljudi na splošno; premajhna zainteresiranost in podjetnost krajanov za širitev zgodovine in tradicije domačega kraja ali pa so razlogi drugačni? ter Kateri so tisti dejavniki, ki bi povečali zanimanje za zgodovino domačega okolja ter razpoznavnost pomembnih domačinov in njihove zapuščine? Odgovori so pridobljeni z interpretacijo domače in tuje strokovne literature ter analizo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali prebivalci Goriške.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...je pet izbranih posameznikov: Valentin Stanič, Henrik Tuma, Jože Abram - Trentar, Ludvik Zorzut in...
Ključne besede: Goriška, gorništvo, planinstvo, zapuščina, Valentin Stanič, Henrik Tuma, Josip Abram, Ludvik Zorzut, Klement Jug.
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 2075; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (937,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh