Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
François Truffaut in avtorska teorija
Mery Gobec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj ideje avtorstva, ki se je najbolj uveljavila v 50. letih prejšnjega stoletja. Kako se je ta ideja materializirala v filmskih delih, analizira skozi opus Françoisa Truffauta, utemeljitelja francoskega novega vala, ki je v začetku 60. let vzklil prav v idejah avtorske politike. Pojem avtorstva je bil še dolgo po izumu filma precej nejasen, s tem pa je bil vprašljiv tudi status filma kot umetnosti. Enakopraven ostalim umetniškim kategorijam je postal šele s prihodom nove generacije francoskih filmskih kritikov v 50. letih. Ti so ostro napadli tradicijo »francoske kvalitete«. François Truffaut je z esejem Une certaine tendance du cinéma française dvignil največ prahu in filme kvalitete obtožil neizvirnosti. S prihodom 60. let je z mladimi kritiki formiral obdobje novega vala. Za uveljavitev tega filmskega gibanja je zaslužen prav njegov celovečerni prvenec Les quatre cents coups (1959). Truffaut je vso kariero ostajal zvest ideji avtorske politike in bil hkrati komercialno razmeroma uspešen ter priljubljen. S svojim delom, v katerem je zapustil močen avtobiografski pečat, je vsekakor ključno vplival na to, da je film končno pridobil umetniški status ter da se je ideja avtorstva močno ukoreninila v pore filmske umetnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Filmski avtor, avtorska kinematografija, avtorska kritika, avtorska politika, avtorska...
Ključne besede: Filmski avtor, avtorska kinematografija, avtorska kritika, avtorska politika, avtorska teorija, francoski novi val, cinefilija, François Truffaut, André Bazin, Alexandre Astruc, Roberto Rossellini, Jean Renoir, Alfred Hitchcock
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 3696; Prenosov: 250
.pdf Polno besedilo (3,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pesniško samorazumevanje v metabesedilih in poeziji Daneta Zajca
Mateja Eniko, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: V 20. stoletju je bila vloga pesnika tako glede na literarne in teoretske smernice kot tudi glede na družbene okoliščine podvržena pomembnim spremembam. Prispevek prek analize samorazumevanja slovenskega modernističnega pesnika Daneta Zajca v pesniškem in metabesedilnem diskurzu (esejih, intervjujih in spominskih zapisih) odkriva individualni odziv na te spremembe. Analiza metabesedil predstavi imperativ časa skozi pesnikovo dojemanje ter vlogo pesnika v aktualni slovenski družbi in kontekstu modernistične estetike. V osrednjem delu se prispevek osredotoči na Zajčeve metapoetske pesmi in raziskuje, na kakšen način Zajc znotraj semantično pluralnega diskurza poezije izraža samorazumevanje sebe kot pesnika in pesniškega ustvarjanja. Metabesedila razkrijejo njegovo prizadevanje za dejavno družbeno vlogo, vendar hkrati zagovor neangažirane poezije. Pesnikova zavezanost avtonomnosti pesniškega izražanja je potrjena tudi skozi metapoezijo, v kateri ima osrednjo semantično vlogo podoba jezika.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...pesniška samorefleksija, metapoezija, metabesedilo, avtor, sodobna slovenska poezija, Dane Zajc...
Ključne besede: pesniška samorefleksija, metapoezija, metabesedilo, avtor, sodobna slovenska poezija, Dane Zajc
Objavljeno: 17.05.2019; Ogledov: 1419; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (637,13 KB)

3.
Pesniška samorefleksija v sodobni slovenski poeziji po drugi svetovni vojni
Mateja Eniko, 2021, doktorska disertacija

Opis: Pesniška samorefleksija v poeziji predstavlja reflektiranje vprašanj, povezanih s pesniško umetnostjo, znotraj pesniškega diskurza samega. Poezija se tako odziva na poetološka vprašanja vzporedno s teoretskim diskurzom. Koncept pesniške samorefleksije je sinonimen terminu metapoezija in glede na elemente literarne komunikacije vsebinsko obsega štiri temeljna tematska polja, ki v literarnih uresničitvah doživljajo razširitve in specifikacije. To so pesnik, pesniško delo oziroma pesniška umetnost, recepcija poezije in kontekst. V pesmih je pesniška samorefleksija pomembno prisotna vse od antike dalje, še posebej pomembna prvina pa postane v sodobni poeziji 20. stoletja. V teoretskem diskurzu v 20. stoletju so bila posebne pozornosti deležna vprašanja avtorja, njegove subjektivitete in avtonomije. Prelomni razmisleki so se v veliki meri dogajali glede na romantični koncept avtonomnega božansko navdahnjenega genija. Skladno s tem dejstvom se doktorska disertacija med osrednjimi tematskimi polji pesniške samorefleksije oziroma metapoezije osredotoči na vprašanje avtorja oziroma pesnika. V disertaciji je najprej definiran koncept pesniške samorefleksije. Ob upoštevanju dosedanjih teoretskih študij prinaša premišljene zamejitve koncepta, oblik, strategij in funkcij pesniške samorefleksije. Sledi pregled oblikovanja koncepta avtorja s poudarkom na oblikovanju romantičnega pojma genija in prelomih, ki jih je bil ta deležen v 20. stoletju. Na teoretske opredelitve se nasloni interpretativna analiza sodobne slovenske poezije po drugi svetovni vojni. Opravljene so študije primerov uresničitve pesniške samorefleksije v poeziji osmih pesnic in pesnikov različnih pesniških generacij in literarnoestetskih usmeritev: Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Nika Grafenauerja, Milana Jesiha, Taje Kramberger, Barbare Korun in Primoža Čučnika. Pesniška samorefleksija predstavlja pomemben element v sodobnem pesniškem diskurzu. Doktorska disertacija prikaže, na kakšne načine se pesniška samorefleksija uresničuje v poeziji sodobnih slovenskih pesnikov ter kakšne učinke sproža vzpostavljanje metapoetskega zavedanja. Analiza pesniške samorefleksije prispeva k teoretskim razmislekom o poeziji, hkrati pa kaže na specifično moč poezije za ubesedovanje in prikazovanje pesniških konceptov. Produktivna se izkaže za razmislek avtorske vloge: na eni strani pesnikove družbene vloge, na drugi strani pa preigravanje različnih ravni pesnika v odnosu do teksta.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...pesniška samorefleksija, metapoezija, avtotematska poezija, avtotematizacija, avtoreferenca, metazavedanje, pesnik, avtor, romantični koncept genija, avtonomija,...
Ključne besede: pesniška samorefleksija, metapoezija, avtotematska poezija, avtotematizacija, avtoreferenca, metazavedanje, pesnik, avtor, romantični koncept genija, avtonomija, deziluzija, sodobna slovenska poezija, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Taja Kramberger, Barbara Korun, Primož Čučnik
Objavljeno: 31.03.2021; Ogledov: 572; Prenosov: 30
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh