Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
The Cambridge grammar of English in the ELT classroom
Veronika Piccinini, Sylvia Velikova, Andrea Rebrová, 2012, strokovni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...angleška slovnica, pogovorna angleščina, didaktika, ...
Ključne besede: angleška slovnica, pogovorna angleščina, didaktika
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1487; Prenosov: 5
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Teza o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega predmeta v Sloveniji
Mitja Čepič, Alja Brglez, Maria Kankkunen, Maja Melinc Mlekuž, 2008, končno poročilo o rezultatih raziskav

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...pouk slovenščine, didaktika jezika, didaktika književnosti, raziskave, ...
Ključne besede: pouk slovenščine, didaktika jezika, didaktika književnosti, raziskave
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 1029; Prenosov: 10
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
Projekt Culturalis
Jana Rijavec, 2013, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, Projekt Culturalis, kulturna dediščina, didaktika, poučevanje, učenci...
Ključne besede: diplomske naloge, Projekt Culturalis, kulturna dediščina, didaktika, poučevanje, učenci
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1133; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (1,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih beril
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika, ...
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 871; Prenosov: 9
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija
Zoran Božič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev. Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali. Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil. Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija,...
Ključne besede: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 750; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (10,63 MB)

6.
Tantadrujevo iskanje sreče: od didaktike do interpretacije
Zoran Božič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava primer šolske interpretacije srednje dolgega pripovednega besedila, in sicer po načelu učne verige odlomkov z vprašanji za tesno branje. Ta didaktični pristop se je sicer na Slovenskem uveljavljal že pred drugo svetovno vojno, bolj sistematično uresničitev pa je doživel z izidom delovnih zvezkov za domače branje Zlati poljub in Poljub zlata leta 1998. Po skoraj dveh desetletjih šolske rabe je čas za natančnejšo presojo pristopa oz. njegove uporabnosti, tudi s pomočjo primerjave dveh učnih verig, nastalih po znani Kosmačevi noveli Tantadruj. Članek zaključuje interpretativni poskus, ki Tantadrujevo iskanje sreče povezuje s pripovedovalčevim iskanjem ustvarjalnega navdiha.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Kosmač, učna veriga, tesno branje, domače branje, didaktika književnosti...
Ključne besede: Ciril Kosmač, učna veriga, tesno branje, domače branje, didaktika književnosti
Objavljeno: 09.05.2017; Ogledov: 423; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (842,78 KB)

7.
Ana Karenina ali pravica do ljubezni
Zoran Božič, druga izvedena dela

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: maturitetni sklop, Tolstoj, roman, ruska književnost, didaktika
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 826; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (298,08 KB)

8.
Tematika rudarstva v srednješolskih berilih od 1850 do 1950
Zoran Božič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V prvem stoletju izhajanja srednješolskih beril (od uvedbe slovenščine kot predmeta po marčni revoluciji do prve petletke po drugi svetovni vojni) je bilo objavljenih čez sto prispevkov s tematiko rudarstva oz. drugih dejavnosti, povezanimi z njim, večinoma v prozni obliki, veliko pa je bilo tudi pesmi. Prvi zapisi imajo izrazito afirmativen odnos do rudarjenja, saj v tem vidijo možnost za splošno blagostanje (npr. Vodnikova pesem Na moje rojake ali Vrtovčev zapis Pogled z Nanosa). Proti koncu 19. stoletja se pojavijo prvi zapisi o negativnih plateh rudarjenja ali o varljivosti hlepenja po dragocenih rudnih bogastvih (npr. Jurčičeva proza Mornar in rudar in Erjavčeva črtica Ni vse zlato, kar se sveti.) Šele v obdobju med dvema vojnama se pojavi več prispevkov, ki predstavljajo rudarjenje kot nehumano in nevarno dejavnost (npr. Župančičeva pesnitev Duma ali Javornikova črtica Zasulo ga je oz. Nesreča v rudniku. Po drugi vojni se spet ponovno pojavi optimistični pristop: v osrednjih berilih kot poveličevanje socialističnega napredka (npr. sestavek Rudarji tekmujejo) ali v zamejskih berilih kot poveličevanje kapitalistične industrializacije (npr. sestavek Zakladi zemlje so vir civilizacije, kulture in blaginje). O proizvodnji živega srebra v Idriji se ves čas piše kot o veliki posebnosti, ki širi slavo slovenskih dežel po vsem svetu. Prispevki o tem so bili objavljeni v osmih sestavih beril, prvi že v Bleiweisovem sestavu za nižje srednje šole leta 1850, zadnji pa v Beličičevem zamejskem sestavu leta 1947. O odkritju živega srebra oz. o idrijskem rudniku pišejo kar štirje pričevalci: J. V. Valvazor, M. Kastelic, Fl. Hrovat in J. C. Oblak.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...rudarstvo, srednja šola, berilo, didaktika, Idrijski rudnik...
Ključne besede: rudarstvo, srednja šola, berilo, didaktika, Idrijski rudnik
Objavljeno: 14.07.2016; Ogledov: 601; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (78,00 KB)

9.
Sto dvajset let slovenske didaktike književnosti (1867-1987)
Zoran Božič, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Pregledni znanstveni članek obravnava razvoj slovenske didaktike književnosti od Janežičevih Cvetnikov do zaključka njene predakademske faze v času usmerjenega izobraževanja. Pri tem opazuje spremembe v didaktični zasnovi beril in v opredelitvah ciljev, vsebin in metod, kakor so jih izražali posamezni strokovni članki ali redke monografije. Pomembnejši mejniki so začetek dvajsetega stoletja v okviru avstro-ogrske monarhije, trideseta leta v času Kraljevine Jugoslavije in sedemdeseta leta v obdobju SFRJ.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... didaktika književnosti, berila za pouk književnosti, šolska interpretacija...
Ključne besede: didaktika književnosti, berila za pouk književnosti, šolska interpretacija
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (290,69 KB)

10.
Literarna teorija
Zoran Božič, 2012, drugo učno gradivo

Opis: Gradivo prinaša poglavja Besedna umetnost na poti od ustvarjalca do bralca, Literarne zvrsti in vrste ter literarna oblika, Tema, motivi in sporočilo, Metrične značilnosti verza, Ritem in ritmične figure, Glasovne figure, Pomenske figure, Pripovedovalec, Perspektiva, Motivacija, Dramatska zgradba, Pripovedna tehnika, Slogovni postopki, Literarne osebe, Dramska trojna enotnost in Recepcijska teorija (teorija bralčevega odziva).
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...literarna veda, didaktika, literarna zgodovina, hermenevtika, recepcijska teorija, lirika, epika,...
Ključne besede: literarna veda, didaktika, literarna zgodovina, hermenevtika, recepcijska teorija, lirika, epika, dramatika, poezija, proza
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 950; Prenosov: 94
.pdf Polno besedilo (834,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh