Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija
Zoran Božič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev. Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali. Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil. Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 2314; Prenosov: 56
.pdf Polno besedilo (10,63 MB)

2.
Umetniški kolektivi na Slovenskem in uprizarjanje zahodnoevropske dramatike
Rok Andres, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... Eksperimentalno gledališče, Ad hoc gledališče, Oder 57, Balbina...
Ključne besede: Eksperimentalno gledališče, Ad hoc gledališče, Oder 57, Balbina Battelino Baranovič, Draga Ahačič, eksperiment, uprizoritve
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 1813; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,09 MB)

3.
Slovnična kategorija števila pri stavčnem ujemanju: dvojina v koordinaciji
Tina Šuligoj, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ujemalne vzorce v primerih koordinacije z veznikom in. Raziskava je bila izvedena med 50-imi govorci tistih slovenskih narečij, kjer je dvojina prisotna v vsakodnevni komunikaciji, in sicer so anketiranci preko spletnega vprašalnika podali sprejemljivostne sodbe za omenjene primere priredij. Ugotovitve, vezane na raziskavo, potrjujejo obstoj različnih ujemalnih strategij, ki pa se pojavljajo različno pogosto. Nadalje so ugotovljene povezave med slovničnimi oznakami za število ter slovničnimi oznakami za spol, pri čemer velja, da imajo oznake za število večji vpliv na izbiro govorcem sprejemljive ujemalne strategije kakor pa oznake za spol. Na osnovi uporabljenih primerov, ki temeljijo na dvojinskih (samostalniških) oblikah v različnih kombinacijah oznak za število in spol, ugotavljamo, da so pojavitve dvojinskih oblik torej vezane tudi na relativno zaznamovanost dvojine v primerjavi z ednino ter množino.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...priredje, slovnične oznake, slovnično število, dvojina, tvorbeni eksperiment, sprejemljivostne sodbe...
Ključne besede: stavčno ujemanje, slovenščina, koordinacija, priredje, slovnične oznake, slovnično število, dvojina, tvorbeni eksperiment, sprejemljivostne sodbe
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 2770; Prenosov: 126
.pdf Polno besedilo (966,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh