Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA TREH MEDIJSKIH URESNIČITEV BALADE O TROBENTI IN OBLAKU CIRILA KOSMAČA (KNJIGA, FILM IN RADIJSKA IGRA)
Nina Pušnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osnovana na primerjavi treh medijskih uresničitev Balade o trobenti in oblaku: noveli Cirila Kosmača, filma režiserja Franceta Štiglica in radijske igre po radijski dramatizaciji Mitje Mejaka. V prvem delu najprej predstavim avtorje vseh treh uresničitev in izpostavim nekaj splošnih razlik med vsemi tremi različicami dela. Predstavim tudi glavne značilnosti obdobja, v katerem je nastala literarna predloga, in se dotaknem primerjave med bralcem, gledalcem in poslušalcem. V nadaljevanju primerjam vse tri medije in predstavim adaptacijo literarnega dela. Sledi tipologija pripovedovalca, nazadnje pa predstavim še vsebino vseh treh medijskih uresničitev. V drugem delu naloge primerjam vse tri medijske uresničitve, pri čemer se osredotočam na vsebino, pripovedovalca, simboliko, like, tematiko in motiviko, kompozicijo ter kraj in čas dogajanja. Na osnovi primerjave ugotovim, da med uresničitvami obstajajo pomembne razlike in zaključim, da je najboljša izmed vseh treh uresničitev Kosmačeva novela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Balada o trobenti in oblaku, adaptacija dela, film, radijska igra, Ciril Kosmač, France Štiglic, Mitja Mejak
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1874; Prenosov: 166
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

2.
Podoba govorne slovenščine v TV-igri Dušana Jovanoviča Avtostop
Zoran Božič, 1974, izvirni znanstveni članek

Opis: Pisatelj D. Jovanovič označuje svoje osebe glede na njihovo družbeno in zemljepisno pripadnost s količino glasoslovnih značilnosti posameznih socialnih zvrsti (zbornega jezika, splošnega in pokrajinskega pogovornega j., narečja). Za vse te vrste jezika je značilna nedosledna razvrstitev glasoslovnih značilnosti. Nezborno besedje in oblikoslovje s skladnjo krepijo to /.vrstno razslojenost. Uporaba sredstev za karakterizacijo je zavestna. In his TV play AVTOSTOP (Hitchhiking) D. Jovanovič characterizes his characters in respect of their social and geographical provenance by an amount of phonetic features characteristic of individual social kinds of language (of educated language, general and regional variants, dialect). All these kinds of language in the play show an inconsistent distribution of phonetic characteristics. Sub-standard vocabulary, us well as peculiar morphology and syntax contribute to this unstratification. Linguistic means of characterization are used by the author consciously.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...govorjena beseda, slovenski jezik, socialne zvrsti, TV- igra, pogovorni jezik, karakterizacija...
Ključne besede: govorjena beseda, slovenski jezik, socialne zvrsti, TV-igra, pogovorni jezik, karakterizacija
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1127; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,95 MB)

3.
Motiviranje za branje
Barbara Pregelj, 2016, strokovna monografija

Opis: BESEDILO JE ŽE VPISANO V COBISS! Strokovna monografija ponujs sedem predlogov za branje, ki so podprti z nazornim opisom dela er ustvarjalno rabo bralnomotivacijskih strategij. Te branje povezujejo z nekaterimi drugimi oblikami izražanja, predvsem pa z drugačnim razumevanjem njegove rabe v razredu, saj je glavni cilj monografije spodbujanje uživanja v branju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motiviranje za branje, mladinska književnost, uživanje v branju, igra
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1189; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (827,82 KB)

4.
Lars von Trier in hiperrealno v filmu
Anne Elisabeth Tassel, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira elemente hiperrealnega v filmskem opusu Larsa von Trierja, začetnika gibanja Dogma 95. Mlad postmoderni pojem hiperrealnosti poskuša preko tega diplomskega dela spodbuditi razmislek o napredku filma, družbe in tehnologije. Koncept hiperrealnosti ter simulacije sta v drugi polovici 20. stoletja raziskovala sociolog in filozof Jean Baudrillard ter filozof in semiotik Umberto Eco. Proučevala sta pomen reprezentacije lažnih funkcij, krajev ter življenj v smislu verovanja v neobstoječega, kot je na primer Božiček. Dela Larsa von Trierja so v tem pogledu umetniško ter vsebinsko sorodni pojmu hiperrealnega v filmu, kar se v veliki meri odraža v strukturi njegovih filmskih likov in zgodb. Praktični del diplomske naloge sestavlja analiza kratkega igranega filma Živeti v Megabitu ter opisa produkcijskih in snemalnih faz le-tega.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Eco, Jean Baudrillard, Dogma 95, hiperrealnost, virtualnost, film, igra, The Element of Crime, Europa, Dogville, postmodernizem...
Ključne besede: Lars Von Trier, Umberto Eco, Jean Baudrillard, Dogma 95, hiperrealnost, virtualnost, film, igra, The Element of Crime, Europa, Dogville, postmodernizem
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 1002; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh