161. Transformacija antičnih motivov v slovenski književnosti devetnajstega in dvajsetega stoletjaUrša Prša, doktorska disertacija Opis: Antična mitologija že stoletja navdihuje evropski prostor ter se v njem na različne načine transformira in interpretira v različnih vrstah umetnosti. Antični motivi so odmevali v slovenski književnosti od srednjega veka pa vse do sodobnosti. Slovenska literatura jih je v različnih fazah svojega razvoja sprejemala ali zavračala ter iz njih oblikovala svoje motivno-tematske zasnove. Posebna pozornost te doktorske disertacije je posvečena tipom literarne recepcije, ki se je udejanjila v slovenskem slovstvu romantike in v dvajsetem stoletju, ko so antični liki in motivi postali simboli in prispodobe moderne subjektivnosti. Po krajšem pregledu tuje in domače znanosti o mitologiji s poudarkom na teoretski obravnavi mita v literaturi sledi opazovanje recepcije antične motivike v slovenskem in evropskem literarnem prostoru od antike naprej. Posebna pozornost bo namenjena motivom Medeje, Odiseja in Orfeja v izbranih delih slovenske književnosti 19. in 20. stoletja, saj je vsak lik s svojo univerzalnostjo in enkratnostjo pomembno vplival na slovensko literaturo. Ob pomoči medbesedilne metode so analizirani namen avtorjeve uporabe izbranega antičnega motiva, njegova vloga, interpretacija in morebitna transformacija ali aktualizacija.
Ključne besede: antični motivi, transformacija, slovenska književnost, Medeja, Odisej, Orfej
Objavljeno v RUNG: 11.10.2016; Ogledov: 5478; Prenosov: 431
 Celotno besedilo (2,52 MB) |
162. |
163. |
164. Slovenska mladinska literatura z ekološko tematikoAnja Vogrinc, 2016, magistrsko delo Opis: Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam literarnih besedil z ekološko tematiko, izdelati tipologijo izvirnih slovenskih besedil ter predstaviti značilnosti korpusa teh besedil. V svojem magistrskem delu najprej predstavljam povezavo mladinske književnosti z ekologijo, okoljsko vzgojo in ekokritiko, v nadaljevanju pa se posvečam vprašanju vrednotenja mladinskih besedil z ekološko tematiko. Naredila sem tipologijo pravljic z ekološko tematiko ter analizirala in ovrednotila 22 besedil. Izoblikovala sem lasten model vrednotenja, pri tem pa uporabila spoznanja znanih slovenskih literarnih znanstvenikov (razmerje med spoznavno, etično in estetsko funkcijo po Janku Kosu) ter raziskovalcev mladinske književnosti (jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski, bralno-razvojni kriterij po Igorju Saksidi). Upoštevala sem tudi spoznanja vodilnih ekokritkov (Cheryll Glotfelty, Ursule K. Heise). Sklep svoje magistrske naloge sem zapisala v obliki krajšega pregleda infrastrukture mladinske književnosti, kjer sem predstavila naslednje dejavnike: literarnega proizvajalca (avtorje: Alenko Klopčič, Toma Kočarja, Mojicejo Podgoršek, Jernejo Pavček ter Heleno Kraljič), literarnega sprejemnika (mladi in odrasli bralci), literarne institucije (knjižnice, univerze), literarni trg (založbe: Eko knjigo, Založbo Tolovaj, Založbo Epistola ter Založbo Morfem), literarni repertoar (vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni seznami) ter literarni produkt (mladinska književnost, spremljevalni projekti, literarne delavnice).
Ključne besede: Mladinska književnost, besedila z ekološko tematiko, ekologija, okoljska vzgoja, literarno vrednotenje, ekokritika.
Objavljeno v RUNG: 30.08.2016; Ogledov: 6569; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,32 MB) |
165. |
166. Podoba govorne slovenščine v TV-igri Avtostop Dušana JovanovičaZoran Božič, 1974, izvirni znanstveni članek Opis: Pisatelj D. Jovanovič označuje svoje osebe glede na njihovo družbeno in zemljepisno pripadnost s količino glasoslovnih značilnosti posameznih socialnih zvrsti (zbornega jezika, splošnega in pokrajinskega pogovornega j., narečja).
Za vse te vrste jezika je značilna nedosledna razvrstitev glasoslovnih značilnosti. Nezborno besedje in oblikoslovje s skladnjo krepijo to zvrstno razslojenost. Uporaba sredstev za karakterizacijo je zavestna.
Ključne besede: jezikoslovje, socialne zvrsti, televizija, književnost, Jovanovič
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4715; Prenosov: 128
Gradivo ima več datotek! Več... |
167. |
168. |
169. "Druga materinščina" ali zakaj so nekatere stvari "neprevedljive"Ana Toroš, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava problematiko dvojezičnosti in medkulturnosti, ki se razodeva v usodi glavnih romanesknih junakov, Bubija v romanu Lojzeta Kovačiča Prišleki (2. del) in Aljoše v romanu Andreia Makina Francoski testament. Pri tem išče stičišča in razhajanja v njunem sprejemanju in razumevanju "vmesnega položaja" med dvema narodoma. Poseben poudarek daje njuni refleksiji "druge materinščine" oziroma "starega maternega jezika" in posledično iskanju ustreznega literarnega jezika.
Ključne besede: dvojezičnost, medkulturnost, prevajanje, slovenska književnost, francoska književnost, Kovačič, Lojze: Prišleki, Makine, Andreï: Francoski testament, primerjalne študije
Objavljeno v RUNG: 10.07.2015; Ogledov: 5945; Prenosov: 71
 Povezava na celotno besedilo |
170. |
