Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sistem vrednotenja vpliva gorskega kolesarstva na obstoječe gozdne prometnice in planinske poti
Rebeka Kupec, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...gorsko kolesarstvo, gozdne prometnice, planinske poti, nosilnost okolja, sistem...
Ključne besede: gorsko kolesarstvo, gozdne prometnice, planinske poti, nosilnost okolja, sistem vrednotenja, DEXi, diplomske naloge
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 3408; Prenosov: 173
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Predinvesticijska študija dograditve športno rekreacijskega parka na Rogli
Nejc Rutar, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...gorsko kolesarstvo, turizem, kolesarske proge, tržne raziskave, diplomske naloge,...
Ključne besede: gorsko kolesarstvo, turizem, kolesarske proge, tržne raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 3890; Prenosov: 318
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Predštudija izvedljivosti s poslovnim načrtom za izgradnjo kolesarskega poligona Podmark
Rok Stegovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Večletno prizadevanje avtorja diplomskega dela in drugih članov kolesarskega društva DešFleš je pripeljalo do izgradnje kolesarskega poligona v Podmarku. V diplomskem delu želimo predstaviti celoten projekt, od ideje do izvedbe in nadalje upravljanja, ter predstaviti gorsko kolesarstvo v občini Šempeter-Vrtojba. Prikaže nam same začetke gorskega kolesarstva v občini in smernice razvoja. Opisano je tudi delovanje kolesarskega društva DešFleš in njegove aktivnosti na področju gorskega kolesarstva. Na kratko so predstavljene tudi potrebe kolesarjev v občini. Diplomsko delo nam v nadaljevanju predstavi, kako je projekt kolesarskega poligona v Podmarku zasnovan in kakšen je načrt za izgradnjo. V sklopu diplomskega dela je izdelan tudi poslovni načrt, ki nam predstavi kakšen načrt ima kolesarsko društvo za urejanje oziroma morebitno upravljanje poligona. Opiše nam strategijo, konkurenčne prednosti in vodstvene kadre, sodelujoče pri projektu. Opravljeni sta tudi tržna raziskava in analiza kupcev ter trga. Poslovni načrt vsebuje tudi ekonomiko poslovanja ter finančni načrt.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...do izvedbe in nadalje upravljanja, ter predstaviti gorsko kolesarstvo v občini Šempeter-Vrtojba. Prikaže nam same začetke gorskega...
Ključne besede: Gorsko kolesarstvo, poligon, poslovni načrt, Šempeter-Vrtojba, DešFleš
Objavljeno: 11.04.2016; Ogledov: 3398; Prenosov: 205
.pdf Polno besedilo (1,50 MB)

4.
Vloga športa pri goriških Slovencih in sosednjih Furlanih v funkciji narodnega osveščanja na prehodu iz 19. v 20. stoletje
Kris Jogan, 2021, diplomsko delo

Opis: Danes je telesna kultura in predvsem šport kot njen del velik del popularne kulture. Začetki športnih dejavnosti segajo v antiko, ko so stari Grki prirejali športne igre, ki so najprej bile namenjene čaščenju bogov in so bile verski obred. Sčasoma so te prireditve pridobivale vedno bolj tekmovalni značaj. Družba in miselnost sta se čez čas spremenili in v tu ni bilo prostora za šport. Ponovni razcvet se je zgodil v srednjem veku. Višji sloji (plemstvo) so začeli izkoriščati prosti čas in zaradi njega razvili številne dejavnosti, ki jih prejšnji čas ni poznal. Te so izhajale iz vojaške sfere, kot so jahanje, streljanje, lov in mečevanje. Novo nastajajoče meščanstvo je vse to prevzelo od plemstva. Prav nastop meščanstva je ustvaril pogoje, da se je športna dejavnost (telesna kultura) pojavila v javnem življenju. Razvedrilo v prostem času so Angleži poimenovali »Šport« in kot tak se je začel širiti po vsem svetu (Mikša, 2010). Ustanovitev prvega športnega društva na Slovenskem sovpada z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol v Ljubljani in Sokola na Češkem. Tako kot češki je bil tudi slovenski narod izpostavljen pritisku Nemcev in njihovi težnji po germanizaciji. Slovenci so si prizadevali uresničiti željo po Zedinjeni Sloveniji. Na eni strani je bil upor Nemcev, na drugi strani, na Tržaškem in Goriškem, negodovanje ljudi italijanske narodnosti. Po ustanovitvi Tržaškega Sokola leta 1882 in Goriškega Sokola leta 1887 se je začel razcvet društvenih dejavnosti v mestu in na podeželju. V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov samo v duhu telovadbe, temveč tudi v raznih bralnih, dramskih in pevskih krožkih. Skrbeli so za žensko enakopravnost z vidika narodno-obrambnega boja. Kot v drugih deželah je sokolsko gibanje tudi na Goriškem nastalo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, s poudarkom na obrambi slovenskih nacionalnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta z utrjevanjem svojega položaja na tem ozemlju ovirala javno nastopanje Slovencev. Društvena dejavnost je oživela, nastajala so nova kulturna in politična društva. Večnarodne in večjezikovne razmere v Avstrijskem primorju so ne le količinsko, temveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Tu velja omeniti na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanska in Istra (Marušič, 1999).
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, telesnokulturna društva, športna društva, telovadba, kolesarstvo, planinstvo, nogomet, letalstvo...
Ključne besede: diplomske naloge, telesnokulturna društva, športna društva, telovadba, kolesarstvo, planinstvo, nogomet, letalstvo
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 205; Prenosov: 20
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh