Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtorjeva refleksija okolja in družbe : Sociološki prikaz stanja družbe s pomočjo ulične fotografije / Fotoknjiga GO
Saša Mrak, 2016, diplomsko delo

Opis: S pisnim delom diplomske naloge se osredotočam na sam razvoj dokumentarne fotografije in posledično na rojstvo nove veje fotografije – ulična ali street fotografija. Spraševal sem se, kaj me tako pritegne pri takšni zvrsti podob. Glavni razlog je razumevanje nastanka fotografije, da so to podobe realnih situacij, ki so nezaigrane, bizarne in nepredstavljive. Pri ulični fotografiji je najpomembnejši avtorski pogled, kako izbereš motiv, kako pristopiš do subjekta in kako ga boš prikazal. S tem podaš svoj pečat in ustvariš nekaj povsem osebnega in neponovljivega. Namen preučevanja uličnih fotografov je, da bi izvedel, kakšen je njihov delovni proces, zakaj so se avtorji odločili nekaj fotografirati, ali je vse zelo premišljeno vnaprej ali je lahko spontano. V praktičnem delu sem se sam osredotočil na beleženje ljudi in okolja Nove Gorice in poskušal sestaviti avtorski pogled na trenutno stanje ljudi v svetu hitrega življenja, finančne krize in tehnološkega razvoja. Svoj odnos in zanimanje do ulične fotografije sem začel razvijati na podlagi odvračanja inscinirane ali studijske fotografije, nečesa, kar je estetsko dovršeno in umetno. Ujetje dogodka, ki se pojavi enkratno, ne preseže še tako popolne nerealno ustvarjene podobe. Prepričan sem, da moraš s fotografijo tudi nekaj sporočiti. S tem, ko združiš sporočilo v realno situacijo, je opazovalec nad videnim šokiran, presenečen in mu toliko bolj verjame, ker ve, da se je zgodilo, in je tudi sam del tega. Gre torej za moč vizualne podobe, kritičnost. V fotografskih delih različnih avtorjev lahko z opazovanjem vidimo glavno nit sporočila. Nekateri fotografirajo ljudi in s tem posredujejo socialno podobo, kjer je osrednji element človek, medtem ko nekateri svojo kritiko podajo skozi podobe okolja, socialne krajine. Glavni namen ulične fotografije je zaznavanje dogajanja v okolici eksistence človeka. Ustvarjanje fotografije ne sme biti kontrolirano, temveč mora biti fotograf kot del sheme, spremljati mora dogajanje, poslušati, zanimati ga mora okolje, v katerem je. Zato raziskujem, kaj pomeni ulična fotografija, kateri so njeni temelji, pravila, če jih sploh lahko ima. Ali fotografija sploh lahko deluje kot prikaz stanja človeštva?
Ključne besede: dokumentarna fotografija, ulična fotografija, avtorski pogled, glavna nit, sporočila, kritičen, socialna podoba, socialna krajina
Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 5985; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh