Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Experimental visualizations as a research tool
Aleš Vaupotič, Narvika Bovcon, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...vizualizacija podatkov, literarna recepcija, feminizem, ...
Ključne besede: vizualizacija podatkov, literarna recepcija, feminizem
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2714; Prenosov: 51
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Pet tolminskih književnikov med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijo
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pet tolminskih književnikov, ki smo jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti na prelomu desetletja posvečali posebno pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila. V slovenskih literarnozgodovinskih priročnikih imajo najvišji kanonični položaj Ivan Pregelj, France Bevk in Ciril Kosmač. Saša Vuga v zadnjih desetletjih opazno pridobiva na pomenu, medtem ko je Ljubka Šorli prejkone obrobna avtorica. V slovenskih srednješolskih berilih test časa daje vedno večjo težo umetniški besedi Kosmača, Bevkova literatura po osamosvojitvi postaja manj pomembna, Vuga pa se zaradi izjemne recepcijske zahtevnosti sploh ni uvrščal v srednješolska berila.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen... ...kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija, ...
Ključne besede: kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2253; Prenosov: 68
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih beril
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika, ...
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1802; Prenosov: 67
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
Zoran Božič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najviše vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najviše vrednotijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove pesmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in omogočajo polno doživljanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola...
Ključne besede: Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 1347; Prenosov: 136
.pdf Polno besedilo (503,05 KB)

5.
The problem of interpreting and receiving Prešeren's poem To the poet
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...interpretacija, recepcija, literarna zgodovina, ...
Ključne besede: interpretacija, recepcija, literarna zgodovina
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 1156; Prenosov: 59
URL Polno besedilo (0,00 KB)

6.
Literarno vrednotenje med literarno zgodovino in recepcijsko teorijo
Božič Zoran, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: The study of the evaluation criteria of the leading Slovenian Prešeren experts and their comparison with the experience and evaluation of Prešeren poems by Slovenian secondary school and university students have revealed a significant difference between the literary and receptive approach. While literary historians appreciate very complex reflective poems created during the poet’s most productive period (mostly the ones dealing with existential problems and the sonnets), high school and university students show more appreciation for Prešeren’s linguistically simpler poems, which they can understand better. The latter consider the poems they can experience more intensively, due to their dramatic stories and humour, to have a higher artistic value than others. Preučevanje vrednotenjskih meril vodilnih slovenskih prešernoslovcev in njihova primerjava z doživljanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi pri slovenskih srednješolcih in študentih je pokazalo, da obstaja med literarnozgodovinskim in recepcijskim pristopom bistvena razlika. Medtem ko literarni zgodovinarji kot najbolj umetniške povzdigujejo oblikovno zelo zahtevne refleksivne pesmi iz osrednjega pesnikovega obdobja (to so predvsem pesmi z bivanjsko temtiko oz. soneti), srednješolci in študenti više vrednotijo jezikovno bolj preproste Prešernove pesmi, ki jih laže razumejo. Najbolj umetniške so jim tiste pesmi, ki jih zaradi dramatične zgodbe in humorne obarvanosti globlje doživijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava...
Ključne besede: vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 2107; Prenosov: 114
.pdf Polno besedilo (537,62 KB)

7.
Literarna ustvarjalka v očeh druge_ga
Katja Mihurko Poniž, znanstvena monografija

Opis: Znanstveno monografijo sestavljajo štiri poglavja in daljši uvod. V njem je predstavljena metodologija, ki jo je avtorica uporabila pri pisanju. Tematizirani so problemi pisanja literarne zgodovine ženskega avtorstva in nakazane možnosti, s katerimi lahko te probleme vsaj delno razrešimo. V prvem poglavju je raziskana recepcija skandinavskih avtoric v slovenskem kulturnem sistemu s posebnim ozirom na recepcijo Sigrid Undset, ki razkriva nenavadne oblike recepcije te avtorice v slovenskem prostoru. Drugo poglavje je poglobljena študija knjige Das Buch der Frauen Laure Marholm, ki je imela konec 19. stoletja velik odmev v zahodni in osrednji Evropi. Avtorica je knjigo analizirala s pristopi novega historizma in poiskala odgovor na vprašanje, zakaj je Zofka Kveder, ki je veljala za napredno feministično pisateljico, izbrala za moto svoje prve knjige stavke iz navedenega dela Laure Marholm. Zofki Kveder je posvečeno tudi tretje poglavje, ki raziskuje strategije v pripovedi biografskega diskurza, predvsem mesta v njeni biografiji, ki so v zapisih drugih avtorjev in avtoric zamolčana ali poveličana. To poglavje pokaže, kako feministični diskurz izgrajuje zgodbo o vzornici, celo feministični ikoni. Posebno obliko recepcije razkriva tudi zadnja študija, ki analizira rubriko Obrazi in duše v reviji Ženski svet (1923-1941). Tudi v tem poglavju so v avtoričinem fokusu literarne ustvarjalke in strategije, s katerimi avtorice teh zapisov ustvarjajo zgodbo o ženski literarni tradiciji.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...delno razrešimo. V prvem poglavju je raziskana recepcija skandinavskih avtoric v slovenskem kulturnem sistemu s...
Ključne besede: literarna recepcija, mali narodi, skandinavske književnosti, slovenska književnost, primerjalna književnost, literarne študije
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 788; Prenosov: 9
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Prosification - a didactic means of improving reception of Krst pri Savici (The Baptism at the Savica)
Zoran Božič, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava didaktična sredstva za izboljšanje razumevanja zahtevne klasične poezije: modernizacijo, komentarizacijo in prozifikacijo. Empirični preizkus pri dijakih gimanzije je pokazal največjo uporabnost slednje.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...poezija, Krst pri Savici, ep, književna didaktika, literarna recepcija, prozifikacija, modernizacija, komentarizacija...
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, Krst pri Savici, ep, književna didaktika, literarna recepcija, prozifikacija, modernizacija, komentarizacija
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 776; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (374,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh