Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pet tolminskih književnikov med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijo
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pet tolminskih književnikov, ki smo jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti na prelomu desetletja posvečali posebno pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila. V slovenskih literarnozgodovinskih priročnikih imajo najvišji kanonični položaj Ivan Pregelj, France Bevk in Ciril Kosmač. Saša Vuga v zadnjih desetletjih opazno pridobiva na pomenu, medtem ko je Ljubka Šorli prejkone obrobna avtorica. V slovenskih srednješolskih berilih test časa daje vedno večjo težo umetniški besedi Kosmača, Bevkova literatura po osamosvojitvi postaja manj pomembna, Vuga pa se zaradi izjemne recepcijske zahtevnosti sploh ni uvrščal v srednješolska berila.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen...
Ključne besede: kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2253; Prenosov: 68
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih beril
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika, ...
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1802; Prenosov: 67
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
Zoran Božič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najviše vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najviše vrednotijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove pesmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in omogočajo polno doživljanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola...
Ključne besede: Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 1347; Prenosov: 136
.pdf Polno besedilo (503,05 KB)

4.
The problem of interpreting and receiving Prešeren's poem To the poet
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...interpretacija, recepcija, literarna zgodovina, ...
Ključne besede: interpretacija, recepcija, literarna zgodovina
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 1157; Prenosov: 59
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomen
Zoran Božič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Damir Feigel, primorski pisec humoristične proze, ki je največ ustvarjal v obdobju med dvema vojnama, je s stališča slovenske literarne zgodovine nedvomno obrobni avtor. Podobno je z njegovo prisotnostjo v slovenskih srednješolskih berilih, saj so se odlomki iz Feiglovih leposlovnih besedil pojavili le v zamejskih berilih, in sicer najprej v Budalovem Slovenskem cvetniku leta 1928, po drugi vojni pa še v Čekutovi Slovenski čitanki leta 1947 in v Slovenski čitanki za II. razred Mare Blažina s sodelavci leta 1948. V zadnjih desetletjih se povečuje zanimanje za Feigla kot pisca pustolovske, znanstvenofantastične in humoristične proze. Vsekakor pa je premalo ovrednotena vloga njegove humoristične literature v obdobju fašizma, ko je podobno kot širše znani France Bevk pomagal ohranjati slovensko pisano besedo in s tehniko prikritega sporočila spodbujal nacionalno zavest.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Damir Feigel, literarna zgodovina, šolska berila, kanonizacija, maskiranje sporočila...
Ključne besede: Damir Feigel, literarna zgodovina, šolska berila, kanonizacija, maskiranje sporočila
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 1432; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (190,52 KB)

6.
Literarno vrednotenje med literarno zgodovino in recepcijsko teorijo
Božič Zoran, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: The study of the evaluation criteria of the leading Slovenian Prešeren experts and their comparison with the experience and evaluation of Prešeren poems by Slovenian secondary school and university students have revealed a significant difference between the literary and receptive approach. While literary historians appreciate very complex reflective poems created during the poet’s most productive period (mostly the ones dealing with existential problems and the sonnets), high school and university students show more appreciation for Prešeren’s linguistically simpler poems, which they can understand better. The latter consider the poems they can experience more intensively, due to their dramatic stories and humour, to have a higher artistic value than others. Preučevanje vrednotenjskih meril vodilnih slovenskih prešernoslovcev in njihova primerjava z doživljanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi pri slovenskih srednješolcih in študentih je pokazalo, da obstaja med literarnozgodovinskim in recepcijskim pristopom bistvena razlika. Medtem ko literarni zgodovinarji kot najbolj umetniške povzdigujejo oblikovno zelo zahtevne refleksivne pesmi iz osrednjega pesnikovega obdobja (to so predvsem pesmi z bivanjsko temtiko oz. soneti), srednješolci in študenti više vrednotijo jezikovno bolj preproste Prešernove pesmi, ki jih laže razumejo. Najbolj umetniške so jim tiste pesmi, ki jih zaradi dramatične zgodbe in humorne obarvanosti globlje doživijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava...
Ključne besede: vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 2107; Prenosov: 114
.pdf Polno besedilo (537,62 KB)

7.
Intelektualci in institucije v slovenski zgodovini 17. stoletja
Andrej Koritnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija želi razkriti in sintetično povezati v kompleksno historiografsko sliko zgodbo 17. stoletja, ki jo razume kot integralni del novega veka, zato je vpogled v 16. stoletje, ko so delovali protestanti (kot posebna forma intelektualcev), in v 18. stoletje, ko so se stare institucije umikale novim in je razsvetljenska filozofija preplavila intelektualne kroge kakor tudi ljudsko kulturo, nujen, da lahko razgrnemo socialno, kulturno in intelektualno zgodovino na Slovenskem v 17. stoletju. Tembolj zato, ker za tedanji čas še ne moremo govoriti o konceptu »nacionalnega«, ki se je povezal z ljudskimi jeziki – pri nas seveda s slovenščino, temveč o počasnem, toda »revolucionarnem« spreminjanju starih družbenih in kulturnih vzorcev, v katerih sta védnost in intelekt legitimno izhodišče za historiografsko, a vseeno interdisciplinarno analizo in sintezo obravnavanega časa. V luči spora med Descartesom in Vicom ter njunima nasprotnima umevanjema zgodovine bo treba premisliti tudi, kako so ideje iz zgodovinopisja vplivale na splošno zgodovino idej, ki se je »dogajala« tudi med Alpami in Jadranom, ter kakšno težo in vpliv imajo »predrazsvetljenski« časi, o katerih pravzaprav ne vemo veliko, na našo sodobnost. Prikazali bomo njeno raznotero, zapleteno podobo kot preplet vseh mogočih silnic – v šolstvu, državni upravi, v fevdalnih razmerjih, v verskih sporih, jezikovni ideologiji, v gospodarstvu in drugod –, skozi katere sledimo liku intelektualca, bodisi kot člana neke institucije védnosti ali pa »osamelca«.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...védnosti, 17. stoletje, intelektualna zgodovina, kulturna zgodovina, literarna zgodovina, protestantizem, protireformacija, katoliška obnova, znanstvena revol...
Ključne besede: Intelektualec, institucija, védnost, zgodovina védnosti, 17. stoletje, intelektualna zgodovina, kulturna zgodovina, literarna zgodovina, protestantizem, protireformacija, katoliška obnova, znanstvena revolucija, univerze, osnovne šole, akademije
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 1890; Prenosov: 175
.pdf Polno besedilo (1,74 MB)

8.
Literarna teorija
Zoran Božič, 2012, drugo učno gradivo

Opis: Gradivo prinaša poglavja Besedna umetnost na poti od ustvarjalca do bralca, Literarne zvrsti in vrste ter literarna oblika, Tema, motivi in sporočilo, Metrične značilnosti verza, Ritem in ritmične figure, Glasovne figure, Pomenske figure, Pripovedovalec, Perspektiva, Motivacija, Dramatska zgradba, Pripovedna tehnika, Slogovni postopki, Literarne osebe, Dramska trojna enotnost in Recepcijska teorija (teorija bralčevega odziva).
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...literarna veda, didaktika, literarna zgodovina, hermenevtika, recepcijska teorija, lirika, epika, dramatika, poezija,...
Ključne besede: literarna veda, didaktika, literarna zgodovina, hermenevtika, recepcijska teorija, lirika, epika, dramatika, poezija, proza
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 2263; Prenosov: 176
.pdf Polno besedilo (834,66 KB)

9.
Avtorice v slovenskih srednješolskih berilih
Zoran Božič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek temelji na številčni raziskavi deleža avtoric v slovenskih srednješolskih berilih od leta 1850 do leta 2000. Najvišji odstotek (okoli 15) so dosegle avtorice v berilih po drugi svetovni vojni in v sodobnih berilih, vendar samo v enem od treh konkurenčnih, ki gre pri izboru avtorjev precej širše od veljavnega učnega načrta. Raziskava je pokazala, da je delež avtoric odvisen od širine pristopa: manj je vključenih vseh avtorjev, manj je možnosti za pojavljanje avtoric. Pri zelo gostem situ nacionalno reprezentativnih književnikov ženski spol sploh ni zastopan. Spol sestavljavca/sestavljavcev berila lahko vpliva na možnosti za pojavljanje avtoric, vendar ne nujno: lahko je sestavljavka berila ženska, pa vanj ni vključena niti ena književnica. Primerjava med berili in literarnozgodovinskimi izbori pokaže, da so avtorice v berilih (zaradi omejenosti obsega, ki ga določajo vključena literarna besedila) manj prisotne, pa tudi izborna merila so lahko drugačna.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...(zaradi omejenosti obsega, ki ga določajo vključena literarna besedila) manj prisotne, pa tudi izborna merila... ...avtorice, slovenska srednješolska berila, literarna zgodovina, kanonizacija, didaktika...
Ključne besede: avtorice, slovenska srednješolska berila, literarna zgodovina, kanonizacija, didaktika
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 1317; Prenosov: 82
.pdf Polno besedilo (994,42 KB)

10.
Literarne avtorice
Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič, umetniško delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...literarne avtorice, literarna zgodovina, feminizem, vizualizacija podatkov, 3D tisk, srebrna...
Ključne besede: literarne avtorice, literarna zgodovina, feminizem, vizualizacija podatkov, 3D tisk, srebrna skulptura, miniatura
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 1087; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh