21. Prosification - a didactic means of improving reception of Krst pri Savici (The Baptism at the Savica)Zoran Božič, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava didaktična sredstva za izboljšanje razumevanja zahtevne klasične poezije: modernizacijo, komentarizacijo in prozifikacijo. Empirični preizkus pri dijakih gimanzije je pokazal največjo uporabnost slednje.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, Krst pri Savici, ep, književna didaktika, literarna recepcija, prozifikacija, modernizacija, komentarizacija
Objavljeno v RUNG: 15.12.2017; Ogledov: 3900; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Literarna ustvarjalka v očeh druge_ga : študije o recepciji, literarnih stikih in biografskem diskurzuKatja Mihurko, znanstvena monografija Opis: Znanstveno monografijo sestavljajo štiri poglavja in daljši uvod. V njem je predstavljena metodologija, ki jo je avtorica uporabila pri pisanju. Tematizirani so problemi pisanja literarne zgodovine ženskega avtorstva in nakazane možnosti, s katerimi lahko te probleme vsaj delno razrešimo. V prvem poglavju je raziskana recepcija skandinavskih avtoric v slovenskem kulturnem sistemu s posebnim ozirom na recepcijo Sigrid Undset, ki razkriva nenavadne oblike recepcije te avtorice v slovenskem prostoru. Drugo poglavje je poglobljena študija knjige Das Buch der Frauen Laure Marholm, ki je imela konec 19. stoletja velik odmev v zahodni in osrednji Evropi. Avtorica je knjigo analizirala s pristopi novega historizma in poiskala odgovor na vprašanje, zakaj je Zofka Kveder, ki je veljala za napredno feministično pisateljico, izbrala za moto svoje prve knjige stavke iz navedenega dela Laure Marholm. Zofki Kveder je posvečeno tudi tretje poglavje, ki raziskuje strategije v pripovedi biografskega diskurza, predvsem mesta v njeni biografiji, ki so v zapisih drugih avtorjev in avtoric zamolčana ali poveličana. To poglavje pokaže, kako feministični diskurz izgrajuje zgodbo o vzornici, celo feministični ikoni. Posebno obliko recepcije razkriva tudi zadnja študija, ki analizira rubriko Obrazi in duše v reviji Ženski svet (1923-1941). Tudi v tem poglavju so v avtoričinem fokusu literarne ustvarjalke in strategije, s katerimi avtorice teh zapisov ustvarjajo zgodbo o ženski literarni tradiciji.
Ključne besede: literarna recepcija, mali narodi, skandinavske književnosti, slovenska književnost, primerjalna književnost, literarne študije
Objavljeno v RUNG: 14.12.2017; Ogledov: 3793; Prenosov: 39
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. |
24. |
25. Avtorice v slovenskih srednješolskih berilihZoran Božič, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek temelji na številčni raziskavi deleža avtoric v slovenskih srednješolskih berilih od leta 1850 do leta 2000. Najvišji odstotek (okoli 15) so dosegle avtorice v berilih po drugi svetovni vojni in v sodobnih berilih, vendar samo v enem od treh konkurenčnih, ki gre pri izboru avtorjev precej širše od
veljavnega učnega načrta. Raziskava je pokazala, da je delež avtoric odvisen od širine pristopa: manj je vključenih vseh avtorjev, manj je možnosti za pojavljanje avtoric. Pri zelo gostem situ nacionalno reprezentativnih književnikov ženski spol sploh ni zastopan. Spol sestavljavca/sestavljavcev berila
lahko vpliva na možnosti za pojavljanje avtoric, vendar ne nujno: lahko je sestavljavka berila ženska, pa vanj ni vključena niti ena književnica. Primerjava med berili in literarnozgodovinskimi izbori pokaže, da so avtorice v berilih (zaradi omejenosti obsega, ki ga določajo vključena literarna besedila) manj prisotne, pa tudi izborna merila so lahko drugačna.
Ključne besede: avtorice, slovenska srednješolska berila, literarna zgodovina, kanonizacija, didaktika
Objavljeno v RUNG: 03.04.2017; Ogledov: 4629; Prenosov: 179
 Celotno besedilo (994,42 KB) |
26. Literarna teorija : Skripta za predmet Uvod v študij književnosti z literarno teorijoZoran Božič, 2012, drugo učno gradivo Opis: Gradivo prinaša poglavja Besedna umetnost na poti od ustvarjalca do bralca, Literarne zvrsti in vrste ter literarna oblika, Tema, motivi in sporočilo, Metrične značilnosti verza, Ritem in ritmične figure, Glasovne figure, Pomenske figure, Pripovedovalec, Perspektiva, Motivacija, Dramatska zgradba, Pripovedna tehnika, Slogovni postopki, Literarne osebe, Dramska trojna enotnost in Recepcijska teorija (teorija bralčevega odziva).
Ključne besede: literarna veda, didaktika, literarna zgodovina, hermenevtika, recepcijska teorija, lirika, epika, dramatika, poezija, proza
Objavljeno v RUNG: 17.10.2016; Ogledov: 6669; Prenosov: 484
Celotno besedilo (834,66 KB) |
27. Intelektualci in institucije v slovenski zgodovini 17. stoletja : Intelektualna in kulturna zgodovina védnosti med protestantizmom in protireformacijoAndrej Koritnik, 2016, doktorska disertacija Opis: Disertacija želi razkriti in sintetično povezati v kompleksno historiografsko sliko zgodbo 17. stoletja, ki jo razume kot integralni del novega veka, zato je vpogled v 16. stoletje, ko so delovali protestanti (kot posebna forma intelektualcev), in v 18. stoletje, ko so se stare institucije umikale novim in je razsvetljenska filozofija preplavila intelektualne kroge kakor tudi ljudsko kulturo, nujen, da lahko razgrnemo socialno, kulturno in intelektualno zgodovino na Slovenskem v 17. stoletju. Tembolj zato, ker za tedanji čas še ne moremo govoriti o konceptu »nacionalnega«, ki se je povezal z ljudskimi jeziki – pri nas seveda s slovenščino, temveč o počasnem, toda »revolucionarnem« spreminjanju starih družbenih in kulturnih vzorcev, v katerih sta védnost in intelekt legitimno izhodišče za historiografsko, a vseeno interdisciplinarno analizo in sintezo obravnavanega časa. V luči spora med Descartesom in Vicom ter njunima nasprotnima umevanjema zgodovine bo treba premisliti tudi, kako so ideje iz zgodovinopisja vplivale na splošno zgodovino idej, ki se je »dogajala« tudi med Alpami in Jadranom, ter kakšno težo in vpliv imajo »predrazsvetljenski« časi, o katerih pravzaprav ne vemo veliko, na našo sodobnost. Prikazali bomo njeno raznotero, zapleteno podobo kot preplet vseh mogočih silnic – v šolstvu, državni upravi, v fevdalnih razmerjih, v verskih sporih, jezikovni ideologiji, v gospodarstvu in drugod –, skozi katere sledimo liku intelektualca, bodisi kot člana neke institucije védnosti ali pa »osamelca«.
Ključne besede: Intelektualec, institucija, védnost, zgodovina védnosti, 17. stoletje, intelektualna zgodovina, kulturna zgodovina, literarna zgodovina, protestantizem, protireformacija, katoliška obnova, znanstvena revolucija, univerze, osnovne šole, akademije
Objavljeno v RUNG: 14.09.2016; Ogledov: 5497; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,74 MB) |
28. Literarno vrednotenje med literarno zgodovino in recepcijsko teorijo : Ob poeziji Franceta PrešernaBožič Zoran, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: The study of the evaluation criteria of the leading Slovenian Prešeren experts and their comparison with the experience and evaluation of Prešeren poems by Slovenian secondary school and university students have revealed a significant difference between the literary and receptive approach. While literary historians appreciate very complex reflective poems created during the poet’s most productive period (mostly the ones dealing with existential problems and the sonnets), high school and university students show more appreciation for Prešeren’s linguistically simpler poems, which they can understand better. The latter consider the poems they can experience more intensively, due to their dramatic stories and humour, to have a higher artistic value than others.
Preučevanje vrednotenjskih meril vodilnih slovenskih prešernoslovcev in njihova primerjava z doživljanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi pri slovenskih srednješolcih
in študentih je pokazalo, da obstaja med literarnozgodovinskim in recepcijskim pristopom bistvena razlika. Medtem ko literarni zgodovinarji kot najbolj umetniške povzdigujejo oblikovno
zelo zahtevne refleksivne pesmi iz osrednjega pesnikovega obdobja (to so predvsem pesmi z bivanjsko temtiko oz. soneti), srednješolci in študenti više vrednotijo jezikovno bolj preproste Prešernove pesmi, ki jih laže razumejo. Najbolj umetniške so jim tiste pesmi, ki jih zaradi dramatične zgodbe in humorne obarvanosti globlje doživijo.
Ključne besede: vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava
Objavljeno v RUNG: 19.08.2016; Ogledov: 5379; Prenosov: 216
Celotno besedilo (537,62 KB) |
29. Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomenZoran Božič, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Damir Feigel, primorski pisec humoristične proze, ki je največ ustvarjal v obdobju med dvema vojnama, je s stališča slovenske literarne zgodovine nedvomno obrobni avtor. Podobno je z njegovo prisotnostjo v slovenskih srednješolskih berilih, saj so se odlomki iz Feiglovih leposlovnih besedil pojavili le v zamejskih berilih, in sicer najprej v Budalovem Slovenskem cvetniku leta 1928, po drugi vojni pa še v Čekutovi Slovenski čitanki leta 1947 in v Slovenski čitanki za II. razred Mare Blažina s sodelavci leta 1948. V zadnjih desetletjih se povečuje zanimanje za Feigla kot pisca pustolovske, znanstvenofantastične in humoristične proze. Vsekakor pa je premalo ovrednotena vloga njegove humoristične literature v obdobju fašizma, ko je podobno kot širše znani France Bevk pomagal ohranjati slovensko pisano besedo in s tehniko prikritega sporočila spodbujal nacionalno zavest.
Ključne besede: Damir Feigel, literarna zgodovina, šolska berila, kanonizacija, maskiranje sporočila
Objavljeno v RUNG: 19.07.2016; Ogledov: 4520; Prenosov: 243
Celotno besedilo (190,52 KB) |
30. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problemZoran Božič, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najviše vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna
vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najviše vrednotijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove pesmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in
omogočajo polno doživljanje.
Ključne besede: Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4327; Prenosov: 236
Celotno besedilo (503,05 KB) |
