Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Literarne ustvarjalke v slovenskih osnovnošolskih berilih
Polona Hadalin Baša, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vključenost literarnih ustvarjalk v slovenskih osnovnošolskih berilih ter učnih načrtih za predmet slovenščina, program osnovna šola, iz let 2011 in 2018. Predstavi učna gradiva, osnovnošolski predmet slovenščina, literarni kanon in položaj ustvarjalk v njem. Pri tem poskuša kanon predstaviti tudi skozi oči feministične literarne vede, ki postavlja pod vprašaj tradicionalne poglede na kanonski izbor literarnih del. Na koncu so predstavljeni izsledki številčne raziskave, ki podrobno predstavi zastopanost literarnih ustvarjalk in njihovih del v osnovnošolskih berilih, glede na vzgojno-izobraževalna obdobja, literarno zvrst, spol sestavljavk/sestavljavcev beril, založbo in ureditev besedil v berilih ter njihovo zastopanost v učnih načrtih in seznamu bralne značke.
Ključne besede: literarne ustvarjalke, berilo, učbenik, učni načrt, literarni kanon, predmet slovenščina
Objavljeno v RUNG: 04.03.2022; Ogledov: 1926; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli, Vuga in literarni kanon : Okrogle obletnice leta 2010
Zoran Božič, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Pet tolminskih književnikov, ki jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti letos posvečamo posebno pozornost, ni mogla prezreti nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila.
Ključne besede: slovenski književniki, literarni kanon, Ivan Pregelj, France Bevk, Ljubka Šorli, Ciril Kosmač, Saša Vuga, srednješolska berila, literarna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3798; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Dejavniki literarne kanonizacije v srednješolskih berilih - na primeru Prešerna
Zoran Božič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prešeren, nesporno prvo ime slovenskega literarnega kanona, se je v devetnajstem stoletju najprej uveljavil kot pesnik klasik, po osvojitvi domačega parnasa pa je vedno bolj (še zlasti po drugi svetovni vojni) postajal tudi slovenski nacionalni mit. Drugačen je bil njegov status v srednješolskih berilih, kjer je bil sicer večkrat tudi prvi avtor, vendar se je njegov kanonični položaj spreminjal, saj je na izbor avtorjev in njihovih leposlovnih besedil poleg testa časa vplivalo več dejavnikov, od osebnosti sestavljavcev beril, vpliva literarne zgodovine, kritike in didaktike pa do sprememb državnega teritorija ter družbenopolitičnih in družbenoekonomskih sprememb.
Ključne besede: Prešeren, srednješolsko berilo, literarni kanon, kanonizacija, kanonizacijski dejavniki
Objavljeno v RUNG: 22.09.2016; Ogledov: 4079; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (340,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči Prešernovega
Zoran Božič, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Poetika Ljubke Šorli se pretežno zgleduje po oblikovnih vzorcih slovenskega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, njen pesniški jezik pa izhaja iz preproste in melodične pesniške besede rojaka Simona Gregorčiča. Sonetni venec, ki ga je posvetila svojemu možu Lojzetu Bratužu, ne more skriti podobnosti s Prešernovo umetnino, posvečeno Juliji Primic. Ta podobnost ne vključuje samo zunanjih, formalnih sestavin, temveč obe pesnitvi povezujejo tri vodilne teme: ljubezen, narod in poezija, ki ima v Prešernovi pesnitvi isto vlogo kot pri Ljubki Šorli religija. V obeh primerih gre za idealiteto, ki omogoča izhod iz bivanjske stiske lirskega subjekta. Če je pri Prešernu njegovo narodnoozaveščevalno poslanstvo poudarjeno, je pri Šorlijevi prikrito; Prešeren je ubesedil pesem upanja, Ljubka Šorli pesem večnega in žalostnega spomina. Ne glede na pomembno razliko v slogovnem prijemu je v obeh pesnitvah temeljni odnos med lirskim subjektom in idealiteto izrazito disharmoničen.
Ključne besede: literarni kanon, klasičen pesniški izraz, sonetni venec, France Prešeren, Lojze Bratuž, ljubezenska poezija, domoljubje, religiozna tematika, disharmonija
Objavljeno v RUNG: 18.07.2016; Ogledov: 4764; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh