Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odziv mikrobne združbe na mešanico nevarnih spojin
Neža Orel, 2017, magistrsko delo

Opis: Morske bakterije so najbolj številčni organizmi v morskem ekosistemu in imajo pomembno vlogo v biogeokemičnih procesih kroženja snovi. Preko različnih točkovnih in netočkovnih virov v morsko okolje vstopajo onesnažila, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, morskih organizmov in povzročajo spremembe ekosistema. Na podlagi raznolike občutljivosti mikroorganizmov na onesnaženje nam odziv bakterijske združbe lahko služi kot pokazatelj stanja v okolju. V tej študiji je bil opravljen laboratorijski eksperiment v zaprtem sistemu, z namenom preverjanja interakcij med onesnažili in mikroorganizmi v morski vodi Tržaškega zaliva. Naravna mikrobna združba je bila izpostavljena dvema mešanicama kemikalij v koncentracijah, ki jih Evropska zakonodaja predpisuje kot varne ter mešanici z 10-krat povišanimi koncentracijami. S pomočjo mikrobioloških analiz za določanje bakterijskega števila, hitrosti rasti bakterijske populacije ter z analizami bakterijske združbe smo želeli ugotoviti kolikšen je njihov vpliv na naravno mikrobno združbo v dveh različnih obdobjih (poleti, spomladi). Rezultati kažejo, da je dodatek onesnažil omogočil hitro rast bakterij in porast v številu. Bakterijsko število je bilo nižje samo v vzorcih izpostavljenih onesnažilom pri nižjih koncentracijah predpisanih mejnih vrednosti kot v kontrolnem vzorcu morske vode. V vzorcih izpostavljenih onesnažilom smo zaznali predvsem povišano rast bakterij predstavnikov družine Alteromonadaceae, medtem ko so bili nekateri predstavniki bakterij družine Rhodobacteraceae inhibirani. Rezultati so potrdili potencialno uporabo mikrobioloških analiz za zaznavanje sprememb, ki jih povzroči izpostavljenost naravne bakterijske združbe mešanici nevarnih kemikalij, ter opozorili na vprašanje dopustnih mejnih vrednosti predpisanih koncentracij onesnažil.
Ključne besede: Onesnaženje morja, toksičnost, mikrobiologija morja, bakterijska združba, prednostna lista nevarnih kemikalij
Objavljeno v RUNG: 07.12.2017; Ogledov: 7500; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Mikrobiološka aktivnost v obdobju pojavljanja polisaharidno bogatih makroagregatov v Tržaškem zalivu : diplomsko delo
Meta Kalin, 2005, diplomsko delo

Opis: V spomladanskem obdobju leta 2004 smo raziskovali razporeditev združbe heterotrofnih bakterij v vzhodnem delu Tržaškega zaliva. Bakterijske celice smo šteli pod epifluorescentnm mikroskopom. Bakterijsko produkcijo smo merili z metodo asimilacije radioaktivno označene spojine 3H-timidin in 3H-leucin. Število bakterij na dveh postajah Tržaškega zaliva se je spreminjalo od 0,2z109 do 2,1z109 celic/L. Najbolj izrazit padec bakterijske biomase smo beležili v maju, visoko biomaso pa smo beležili v času pojava sluzastih makroagregatov. Vzorce sluzastih makroagregatov smo pregledovali s pomočjo različnih mikroskopskih tehnik (svetlobni, epifluorescentni in elektronski mikroskop). V obdobju pojava sluzi smo izolirali posamezne bakterijske kolonije in jim določili osnovne morfološke znake. Z metodo fluorescentne in situ hibridizacije (FISH) smo opravili preliminarne analize določanje bakterijskih filogenetskih skupin. Bakterijske kolonije smo uporabili v dveh poskusih obogatitve morske vode z anorganskimi in organskimi hranili. Organsko hranilo je predstavljala sluz z visokim deležem polisaharidov. Odziv bakterijske združbe na dodatek hranil je bil hiter in se kaže v povečanju števila bakterijskih celic in visoki bakterijski produkciji že v prvih 24 urah. Sluz je heterotrofnim bakterijam služila kot vir energije in ogljika. V ta namen smo sledili koncentracijam celokupnih ogljikovih hidratov in proteinov. Spremembe v koncentraciji celokupnih ogljikovih hidratov so najverjetneje posledica povečanja bakterijske encimatske aktivnosti in istočasnega ponovnega privzema sproščenih ogljikovih hidratov. Preliminarni rezultati kažejo na velik pomen bakterijske heterotrofne združbe v procesih pretvorbe organske snovi v morskem ekosistemu.
Ključne besede: morje, mikrobiologija, kultura
Objavljeno v RUNG: 19.02.2015; Ogledov: 4713; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh