Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
En ali več morfem-ov?
Marko Simonović, Petra Mišmaš, druga izvedena dela

Opis: V predavanju se posvečava mnogim funkcijam morfema -ov-. Tega lahko namreč zasledimo v kontekstu besedotvornih morfemov, npr. v glagolih (hud-ov-a-ti (se)), v svojilnih pridevnikih (Janez-ov), skupnih imenih (grm-ov-je) ali v samostalnikih, izpeljanih iz samostalnikov (bank-ov-ec), in v vlogi oblikotvornega morfema (npr. jezik-ov.rod.mn). Vprašanje, na katerega odgovarjava v tem predavanju, je, ali gre v vseh teh (na prvi pogled nepovezanih) okoljih za več morfemov, ki so le naključno enakoglasni, oziroma ali lahko vse te pojavitve -ov- analiziramo kot en sam morfem. V predavanju se bova zavzela za slednjo možnost. Skladno s tem v analizi, ki je postavljena v okvir razpršene morfologije, pristopa, nastalega v okviru tvorbene slovnice (Halle & Marantz 1993), zabriševa tradicionalno razmejitev med oblikotvornimi in besedotvornimi morfemi. Morfem -ov- se namreč v funkcijah, na katere se bova osredotočila v predavanju, tj. oblikotvorni -ov- (jezik-ov, grad-ov-i) in svojilni -ov- (npr. Janez-ov in zdravnik-ov/kralj-ev), obnaša kot morfem brez specifičnega pomena, katerega funkcija je odvisna od samega okolja, v katerem se pojavi.
Ključne besede: morfologija razpršena morfologija slovenščina oblikotvorni morfemi besedotvorni morfemi
Objavljeno v RUNG: 01.07.2020; Ogledov: 2450; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh