1. O smeri naslanjanja slovenskih naslonk : predavanje v okviru Lingvističnega krožka Filozofske fakultete v Ljubljani, 18. 3. 2024, LjubljanaGuy Tabachnick, Franc Marušič, Rok Žaucer, 2024, druga izvedena dela Opis: Stavčne naslonke naj bi se v slovenščini privzeto naslanjale na predhodno besedo kot enklitike, obstaja pa glede tega v jezikoslovni literaturi tudi nasprotno mnenje. To razpravo smo želeli osvetliti z eksperimentalnimi podatki. V poskusu smo v stavek, prebran z nevtralno intonacijo in brez očitnih premorov, dodali kratek pisk na različna mesta, sodelujoči pa so morali povedati, kje dodani pisk slišijo. Piska večinoma niso slišali, kjer je bil predvajan, temveč so ga zaznavali na prozodičnih mejah, še posebej na večjih prozodičnih mejah. V običajnih stavkih brez večjih prozodičnih mej so pisk pogosteje zaznali pred naslonskim nizom kot za njim, kar pomeni, da govorci občutijo obstoj večje prozodične meje pred naslonkami kot za naslonkami in da se naslonke očitno privzeto navezujejo kot proklitike na naslednjo besedo in ne kot enklitike na predhodno besedo.
Ključne besede: naslonke, poskus, prozodične meje, skladnja, slovenščina
Objavljeno v RUNG: 29.03.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. O omejitvi sopojavitev naslonk v slovenskem naslonskem nizuPetra Mišmaš, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku je analizirana omejitev sopojavitev naslonk v slovenskem naslonskem nizu, v katerem se lahko pojavi zgolj ena naslonka določene zvrsti (Orešnik 1985), npr. le ena naslonka v dajalniku. Omejitev je pojasnjena v okviru minimalističnega programa tvorbene slovnice, in sicer z načelom razlikovanja (Richards 2010), ki v slovenščini uravnava tudi druge omejitve sopojavitev, do katerih vodijo skladenjski premiki.
Ključne besede: naslonke, slovenščina, skladnja, linearizacija, načelo razlikovanja, minimalistični program
Objavljeno v RUNG: 14.11.2016; Ogledov: 4780; Prenosov: 19
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Primeri skladenjskega podvajanja veznikov okoli podrednih stavkov v slovenščiniVesna Plesničar, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu utemeljim pojav podvajanja veznikov okoli podrednih stavkov v slovenščini kot skladenjski pojav. Predstavim primere vezniškega podvajanja v slovenščini ter primere in analize vezniškega podvajanja v romanskih jezikih (prim. Ledgeway 2005, Paoli 2003, 2006, Mascarenhas 2007, Dagnac 2012, Villa-Garcia 2012, Gonzalez i Planas 2014, Munaro 2015). Predhodno opravljene analize apliciram na slovenske primere. Posredno se dotaknem tudi vprašanja o možnostih stave naslonk v podrednih stavkih na splošno in bolj specifično v konstrukcijah s podvajanjem veznikov okoli podrednih stavkov. Čeprav obstajajo tudi druge analize polja leve periferije (prim. Authier 1992, Lasnik in Saito 1992, Koizumi 1995) in konkretno podvajanih vezniških konstrukcij (prim. McCloskey), predpostavljam, da je razlaga vezniškega podvajanja mogoča zgolj ob predpostavki o obstoju členjene leve periferije (prim. Rizzi 1997). Nadalje izpostavim potrebo po dopolnitvi dosedanjih predlogov za analiziranje konstrukcij s podvajanim veznikom, upoštevajoč tudi slovenske primere. Ugotavljam tudi, da naslonke v slovenščini nimajo točno določene pozicije v stavčni zgradbi (prim. Marušič 2008) ter da je jedro najvišje stavčne projekcije zgolj ena izmed možnih pozicij, v kateri se lahko pojavijo (drugače kot trdijo npr. Franks 1998, Golden in Milojević Sheppard 2000).
Ključne besede: veznik, vezniško podvajanje, vezniška zveza, podredni stavki, hipoteza o členjeni levi periferiji, naslonke
Objavljeno v RUNG: 16.06.2016; Ogledov: 6796; Prenosov: 367
 Celotno besedilo (768,85 KB) |
5. |
