Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblikoslovno pregibanje in razvrščanje samostalnikov II. moške sklanjatve v slovenskem jezikoslovju
Karmen Plesničar, 2012, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, II. moška sklanjatev, samostalniki, kategorizacija, oblikoslovje, jezikoslovni priročniki, ...
Ključne besede: diplomske naloge, II. moška sklanjatev, samostalniki, kategorizacija, oblikoslovje, jezikoslovni priročniki
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1437; Prenosov: 89
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik....
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 896; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

3.
Med normo in predpisom: jezikovni uporabniki in njihove zadrege pri oblikoslovnem pregibanju besed
Asjaflora Povše, 2017, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z jezikovnimi zadregami, ki so najpogosteje povezane z oblikoslovnim pregibanjem. V uvodnem delu bom razložila, kaj je jezikovna oz. normativna zadrega in zakaj do nje pride. Empirično izhodišče diplomske naloge bodo jezikovne svetovalnice, v katere jezikovni uporabniki pošiljajo svoja vprašanja, in sicer gre za spletne jezikovne svetovalnice: na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pri projektu JEZIKLINGUA in pri projektu ŠUSS, iz katerih bom analizirala vprašanja. Predpostavljam, da so njihova vprašanja odraz njihovih jezikovnosistemskih (težave, povezane z razumevanjem in tolmačenjem jezikovnega sistema) in normativnih (težave, povezane z normativnim vrednotenjem jezikovnih pojavov) zadreg. Tematsko se bom omejila na zadrege s področja oblikoslovja. Nabor ugotovljenih kategorij oblikoslovnih problemov bom primerjala s tistimi, ki so bili evidentirani v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, natančneje pri nalogi Slogovni priročnik (v nadaljevanju SSJ/SP). Na ta način bom ugotovila, ali se je v obdobju po nastanku nabora pojavilo več kategorij oblikoslovnih zadreg ali pa je nabor SSJ/SP z vidika kategorij popoln. Pri tem bom skušala primerjati slovensko jezikovno situacijo na tem področju s češko, zato bom pregledala češko spletno jezikovno svetovalnico Internetová jazyková příručka in skušala ugotoviti, če se uporabniki češčine srečujejo s podobnimi oblikoslovnimi jezikovnimi težavami kot uporabniki slovenščine. Ob svojem raziskovalnem delu želim ugotoviti tudi, katera področja oblikoslovja so za uporabnike najbolj problematična, in to glede na besedno vrsto (npr. zaimki), ustaljenost besede (starejša, mlajša), spol samostalnika ali glede na tip sklanjatve. Cilji diplomske naloge so prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri oblikoslovnem pregibanju besed ter ugotoviti, na katerih področjih je največ zadreg ter primerjati težave slovenskih jezikovnih uporabnikov s češkimi.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...jezikovna zadrega, jezikovni uporabniki, oblikoslovje, pregibanje...
Ključne besede: jezikovna zadrega, jezikovni uporabniki, oblikoslovje, pregibanje
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 212; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh