Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽANRSKOST LITERARNEGA OPUSA JANJE VIDMAR : DIPLOMSKO DELO
Daniela Paj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočam na analizo naslednjih literarnih del Janje Vidmar: Punce za znoret, Hiša groze, Kdo je ubil Emilijo K.?, Bučko Superga, Princeska z napako, Angie, Brez, Pink, Ameriški prijatelj, Blues za Saro, Fantje iz gline, Debeluška, Vrtiljak čudežev, Uspavanka za mladega očka, Potovanje groze in Tretja možnost. Na začetku na podlagi teorij Mirana Hladnika, Marka Juvana, Alojzije Zupan Sosič, Barbare Pregelj in Jožice Jožef Beg, predstavim pojme kanonizirana in trivialna literatura ter žanrski sinkretizem, se posvetim pojmu realizem v sodobni slovenski mladinski književnosti in nakažem smer žanrskosti v delih Janje Vidmar. Sledi predstavitev avtorice in njenega literarnega ustvarjanja ter opis pripovednih elementov (protagonist, čas/prostor, pripovedovalec, fokalizacija). V osrednjem delu analiziram besedila Janje Vidmar v povezavi z žanrskostjo in na podlagi te analize ugotovim, da gre pri njih za prepletanje različnih žanrov (žanrski sinkretizem).
Ključne besede: Mladinska književnost, realizem, pripovedna perspektiva, proza, žanri, perspektiva, žanrski sinkretizem, Janja Vidmar.
Objavljeno v RUNG: 13.01.2021; Ogledov: 3452; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (934,82 KB)

2.
Telo je prostor podob
Sarival Sosič, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Opis: Telo je naravni prostor podob, na njem ali v njem se lahko tvori izrazni sistem poln pomenskih zgostitev; telo je kraj mnogoterosti podob. Ima značilno »reliefnost«, in ko se izpostavi določen element ali segment telesa, npr. glava ali intimnejši predeli, se pričnejo gostiti posebne telesne mimike (oblike) in prav v izbranih akcentih telesa ustvarjalka Tina Kolenik domiselno prehaja od podob iz realnega življenja k likovno stopnjevanim izraznostim. Namreč umetnost danes je velikokrat praktična in tako v soodvisnosti z vsakdanjostjo, a hkrati v sebi še vedno ohranja kognitivni sistem ter metaforične nivoje, skozi katere gledamo dlje od gole realnosti, tja proti najbolj poglobljenim osebnim likovnim zgodbam. Telo in vse kar se okoli njega dogaja je nekakšno prizorišče prepletanja notranje osebnega z zunanjim družbeno sociološkim ter predstavlja neizmeren izpovedno tematski prostor v sklopu katerega se manifestirajo najbolj prefinjeni in poglobljeni narativni nameni umetnosti. Tako lahko preko telesa opazujemo različne nivoje mimetičnosti in če so prisotni prepoznavni segmenti ali elementi, je prav gledalec tisti, ki sprejema in razpoznava ter se naveže na nekaj njemu že znanega ali uveljavljenega znotraj realnega sveta in znotraj likovno estetskih pripovedi. Pogostokrat pa se telo obravnava tudi skozi element nepričakovanosti, kjer se prepoznavnost odmika v polja zakritosti in prekrivanja ter proti konotativno ter sugestivno bolj zamaknjenim (manj prepoznavnim) nivojem ter tudi večji seksualnosti. V številnih projektih je likovna ustvarjalka Tina Kolenik problematizira vlogo telesa in njegovih zmožnostih (limitih) likovne obravnave, tokrat pa se je koncentrirala na glavo in intimnejše dele telesa. Glava je postala domiselna likovna zgodba vpeta med glavo kot likovnim nosilcem ter (kako izvirno) lubenico kot možnim likovno aktivnim predmetov (sadežem), torej artefaktom, ki omogoča organizacijo oblik – najrazličnejših pokrival. Dokončni likovni sestav nam odkriva celovit in domiselno združujoč niz ustvarjalnega postopka - najprej kot razmerje med umetnostjo telesa (body art), nato kot dinamizacijo umetniškega sistema kot akta performansa, kjer poteka likovna igra oziroma tista prava zgodba (v primeru te serije iz lubenice izoblikovana različna pokrivala) ter kot končni produkt fotografije – selfiji - z natančno definirano in likovno urjeno podobo pokrite glave z ustrezno obrazno kretnjo. Ustvarjalni postopek je domišljeno sistematičen, sklenjen in predstavlja celovit avtorski koncept, fotografsko (izključno selfiji) urejeno zapisan in razstavno vabljivo izpostavljen. Tako kot v večini prejšnjih likovnih delih, akcijah ali performansih se Kolenikova tudi tokrat natančno osredotoči na izbiro materiala, njegovega premišljenega oblikovanja ter ustvarjanja umetnosti s telesom kot prizoriščem, kjer se dogajajo zgodbe, izostrijo pogledi, nastajajo situacije in izoblikujejo mnenja, ideje in asociacije.
Ključne besede: seksualnost in performans, sefi in seksualnost, telo kot perspektiva nepričakovanega, body art in fotografija.
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2402; Prenosov: 0

3.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh