Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami : Ogrevanje na lesno biomaso
Julijana Bavčar, 2017, intervju

Opis: V Sloveniji je raba lesne biomase, ki je imamo kot gozdnata država na pretek, za ogrevanje stavb kot obnovljivi vir energije po eni strani priporočena, po drugi pa je povezana s povečanimi izpusti za zdravje nevarnih trdnih delcev. O optimalni rabi tega vira, ki kar najbolj zmanjša emisije, smo se pogovarjali z dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK in docentom na Univerzi v Novi Gorici. Najbolj učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja na lesno biomaso so po njegovih besedah sodobni sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bistveno bolj nadzorovan proces od individualnih kurišč.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija, plazemsko uplinjanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4859; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Trajnostna presoja tehnologije plazemskega uplinjanja za ravnanje z odpadki na lokalnem nivoju : /
Simona Sučić, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko ravnanja z odpadki v Sloveniji na lokalni ravni in trajnostne učinke uporabe sodobnih tehnologij za predelavo odpadkov. Ocenili smo smiselnost izgradnje sodobne naprave za termično obdelavo odpadkov v izbrani lokalni skupnosti − občini Kočevje ter podali pregled aktualne zakonodaje in usmeritev Slovenije in Evropske unije, ki so povezane s termično predelavo odpadkov. Osredotočili smo se na tehnologijo plazemskega uplinjanja odpadkov, ki je sodobna tehnologija s številnimi okoljskimi prednostmi, vendar z občutljivo ekonomsko učinkovitostjo zaradi še vedno trajajočega razvoja in inovativnosti. Omejena ponudba tehnologij za komercialno uporabo in relativno visoki investicijski stroški so razlog za redke primere dobrih praks, ki so primerljive z razmerami v Sloveniji. Trend se lahko spremeni, saj ravno v zadnjih letih na trg prihajajo naprave za komercialno uporabo ustrezne velikosti, ki so vse bolj zanesljive. Ugotovili smo, da bi bila uvedba plazemskega uplinjanja odpadkov v občini Kočevje s tehnološkega in ekonomskega vidika izvedljiva. Investicija za izgradnjo naprave z zmogljivostjo predelave 10.000 ton odpadkov na leto je ocenjena na 22 milijonov evrov. Izračun, ki je bil opravljen za 20-letno preučevano obdobje investicije in upošteva 50 % subvencioniranje investicije, je pokazal, da bi bila vračilna doba investicije 10 let. Upravičenost izgradnje plazemskega uplinjanja odpadkov potrjujejo tudi številne koristi z družbenega, razvojnogospodarskega in okoljskega vidika. Slovenija bi si z novo napravo lahko zagotovila večji odstotek predelave nevarnih odpadkov na domačih tleh, občina Kočevje pa bi si povišala stopnjo energetske samooskrbe in zmanjšala obremenitev okolja v primerjavi s sedanjim stanjem, kar bi občanom omogočalo kakovostnejše pogoje za življenje.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, termična predelava, plazemsko uplinjanje, pretvorba, izraba, energija, sintezni plin, toplota, lokalna raven
Objavljeno v RUNG: 15.03.2017; Ogledov: 6386; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh