1. |
2. ANALIZA EKSPLOZIVNOSTI IN DOLOČITEV VARNOSTNIH UKREPOV PRI PROIZVODNJI ALUMINIJEVEGA PRAHUJanez Balantič, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stanje na področju prašnih eksplozij v svetu. Na začetku so opisani prvi znanstveni pristopi k tej problematiki z navedbo statističnih podatkov, ki jim sledi opis znanstvenih teorij nastanka eksplozije. Zatem sledi predstavitev teoretičnih in zakonodajnih načinov za preprečitev eksplozije. Prikazana so doslej znana dejstva in različne teorije o vplivih aluminija na okolje in človeško telo. Pojasnjena je nevarnost eksplozije aluminijevih prahov ter podani napotki za varno in zdravo delo v eksplozijsko roženih prostorih.
V eksperimentalnem delu smo določili osnovne karakteristike in lastnosti izbranih treh vzorcev Al prahu (dva prahova in zdrob), ki se proizvajajo. Vzorcem smo določili velikost in porazdelitev velikosti delcev, specifično površino delcev in termične lastnosti s termično analizo (TG/DTA). Obliko delcev vzorcev Al prahu smo določili z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Sledila je določitev minimalne vžigne energije MVE in maksimalnega eksplozijskega tlaka (pmax), maksimalne hitrosti rasti tlaka pri eksploziji (Δp/Δt)max ter izračun deflagracijskega indeksa prahu (Kst). Iz rezultatov analiz smo potrdili hipotezo, da so manjši delci eksplozijsko bolj občutljivi in popolneje izgorevajo ter kot taki pomenijo večje tveganje za nastanek prašne eksplozije. Ugotovili smo tudi, da so Al prahu z manjšimi delci dodani dodatki za zmanjšanje občutljivosti. Za konec smo dobljene rezultate primerjali z dostopnimi literaturnimi navedbami in ugotovili, da so odstopanja prevelika za varno uporabo. Zato je zaradi zagotavljanja zadostne varnosti pred načrtovanjem in delom priporočljivo določiti vsaj velikost in porazdelitev velikosti prašnih delcev. Ta podatek nam namreč omogoči, da v večini literature med kopico podatkov najdemo približno ustrezen vzorec. Seveda pa je potrebno za večjo verjetnost še bolje okarakterizirati vzorce in izvesti še več preizkusov, kar smo v našem primeru tudi izvedli.
Vsaka eksplozija poleg takojšnjih vplivov na ljudeh in okolju pusti tudi dolgotrajne posledice, ki jih z današnjim stanjem tehnike in meritvami niti ne opazujemo in reguliramo. Zato velja, da je najboljši način preprečitve negativnih vplivov eksplozije onemogočanje pogojev za njen nastanek.
Ključne besede: aluminijev prah, prašna eksplozija, eksplozijski parametri, varnostni ukrepi pri proizvodnji aluminijevega prahu, vpliv aluminija na okolje in človeka
Objavljeno v RUNG: 04.09.2017; Ogledov: 5902; Prenosov: 357
 Celotno besedilo (7,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Application of multivariate statistical methods and artificial neural network for separation natural background and influence of mining and metallurgy activities on distribution of chemical elements in the Stavnja valley (Bosnia and Herzegovina) : dissertationJasminka Alijagić, 2013, doktorska disertacija Ključne besede: metalurgija, rudarstvo, železova ruda, premog, minska polja, kemijski elementi, težke kovine, onesnaževanje, tla, rečni sedimenti, prah, kemijske analize, statistike, disertacije
Objavljeno v RUNG: 25.04.2014; Ogledov: 5386; Prenosov: 272
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Določanje neonikotinoidov v medu in cvetnem prahu s HPLC-DAD in TLS detekcijoIrena Mejač, 2006, diplomsko delo Opis: Razvili smo kromatografsko metodo HPLC za določevanje nekaterih neonikotinoidov (imidakloprid, tiametoksam, acetamiprid in tiakloprid) v vzorcih medu in cvetnega prahu. Neonikotinoide smo iz vzorcev medu ekstrahirali z ekstrakcijo tekoče-tekoče v diklorometan, iz cvetnega prahu pa z ekstrakcijo trdno-tekoče v diklorometan:aceton. Z dodatkom standardnih raztopin neonikotinoidov vzorcem medu in cvetnega prahu pred ekstrakcijo smo pripravili umeritvene premice z visokimi regresijskimi koeficienti (> 0,994) v koncentracijskem območju 0,1-5 mg/kg. Vzorce smo analizirali na reverzno-fazni kromatografski koloni C[sub]18 ob uporabi izokratične metode elucije z acetonitrilom:10mM amonijevim acetatom (3:7, v/v) in pretoka 1 mL/min. Za detekcijo neonikotinoidov po kromatografski ločbi smo uporabili spektrofotometrično metodo z diodno matriko DAD in spektrometrijo s toplotnimi lečami TLS. Zaradi različnih absorbcijskih spektrov posameznih neonikotinoidov smo v primeru DAD določevali insekticide pri štirih valovnih dolžinah (254, 270, 245 in 242 nm), v primeru TLS pa smo lahko uporabili le valovno dolžino vzbujevalnega laserja 244 nm. Doseženi izkoristki ekstrakcij iz medu so bili med 76 in 83 % za acetamiprid, tiakloprid in tiametoksam ter 99 % za imidakloprid. Relativni standardni odmiki pri koncentraciji 1 mg/kg in petih ponovitvah so bili v območju 15-38 %. Meje zaznavnosti so bile 50 [mi]g/kg za imidakloprid, 100 [mi]g/kg za tiametoksam in acetamiprid ter 250 [mi]g/kg za tiakloprid. Izkoristki ekstrakcij iz cvetnega prahu so bili občutno nižji, v območju 45-54 %, in so omogočali doseganje meje zaznavnosti 500 [mi]g/kg za vse štiri insekticide. Z metodo HPLC-TLS smo za primer standardnih raztopin neonikotinoidov dosegli meje zaznavnosti v območju 10 [mi]g/kg za acetamiprid do 25 [mi]g/kg za tiametoksam in imidakloprid in s tem znižanje vrednosti LOD v primerjavi s HPLC-DAD metodo.
Ključne besede: diplomske naloge, ekstrakcija, med, cvetni prah, kromatografija
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6696; Prenosov: 461
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
