61. |
62. |
63. |
64. |
65. Poetični jezik in ponavljanjeMojca Pretnar, 2016, magistrsko delo Opis: Delo Poetični jezik in ponavljanje se loteva razmerja med poetičnim jezikom in navadnim jezikom skozi psihoanalitične koncepte. Poetični jezik, kakor ga vidi psihoanaliza, je neločljivi del jezika in temelji na prepletu Lacanovih treh registrov: simbolnega, imaginarnega in realnega - tudi poetični jezik strukturo boromejskega vozla. Poetični jezik, ki ga najdemo v poetičnih besedilih, v primerjavi z navadnim jezikom pomeni spremembo v kodu, ustvarja kršitve in se od navadnega jezika loči po večjem deležu realnega, ki proizvaja različne učinke, zaradi katerih posegamo po poetičnih besedilih.
Jezik se konstituira skozi ponavljanje in ponavljanje je moč jezika. Ponavljanje je vse prej kot zaviralna sila, ravno ponavljanje ponuja možnost, da se ustvarja novo. Pretresanje poetičnega jezika skozi dva različna koncepta ponavljanja, ponavljanje, kakor ga vidita Lacanova psihoanaliza in Deleuzova filozofija, potrdi, da se poetični jezik konstituira skozi vse plati ponavljanja. Če poetični jezik proizvaja realne učinke in stvori umetniško poetično besedilo, sestoji iz ponavljanja v vseh treh registrih po Lacanovi tipologiji ali mora biti sklop vseh treh sintez po Deleuzovi tipologiji. To vednost mora v zakup vzeti tudi prevajanje poetičnih besedil, ki je tudi en primer ponavljanja. Ključne besede: poetični jezik, jejezik, boromejski vozel, ponavljanje v psihoanalizi, Deleuzov koncept ponavljanja, objekt a, literarno prevajanje Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 7132; Prenosov: 275 Celotno besedilo (1,03 MB) |
66. |
67. |
68. |
69. |
70. "Druga materinščina" ali zakaj so nekatere stvari "neprevedljive"Ana Toroš, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava problematiko dvojezičnosti in medkulturnosti, ki se razodeva v usodi glavnih romanesknih junakov, Bubija v romanu Lojzeta Kovačiča Prišleki (2. del) in Aljoše v romanu Andreia Makina Francoski testament. Pri tem išče stičišča in razhajanja v njunem sprejemanju in razumevanju "vmesnega položaja" med dvema narodoma. Poseben poudarek daje njuni refleksiji "druge materinščine" oziroma "starega maternega jezika" in posledično iskanju ustreznega literarnega jezika. Ključne besede: dvojezičnost, medkulturnost, prevajanje, slovenska književnost, francoska književnost, Kovačič, Lojze: Prišleki, Makine, Andreï: Francoski testament, primerjalne študije Objavljeno v RUNG: 10.07.2015; Ogledov: 5975; Prenosov: 71 Povezava na celotno besedilo |