Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The structure of Serbian nominal phrase
Kristina Ivšić, 2008, magistrsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...skladnja, srbščina, samostalniška zveza, pridevniki, magistrske naloge, ...
Ključne besede: skladnja, srbščina, samostalniška zveza, pridevniki, magistrske naloge
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1232; Prenosov: 46
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ali so cene dogovorjene kartelno ali kartelsko
Rok Žaucer, 2010, strokovni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenščina, pravopis, pridevniki, ...
Ključne besede: slovenščina, pravopis, pridevniki
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1121; Prenosov: 1
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
Slovnica v desetih izdajah
Dolores Lipušček, 2011, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, slovnica, pridevniki, sklanjanje, ...
Ključne besede: diplomske naloge, slovnica, pridevniki, sklanjanje
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1121; Prenosov: 29
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
'Zamrznjeno meso' ali 'zmrznjeno meso'
Franc Marušič, Rok Žaucer, 2005, kratki znanstveni prispevek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenščina, pridevniki, ...
Ključne besede: slovenščina, pridevniki
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1216; Prenosov: 2
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 896; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

6.
Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študija
Tjaša Popović, 2017, diplomsko delo

Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih...
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 390; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh