1. The structure of Serbian nominal phraseKristina Ivšić, 2008, magistrsko delo Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...skladnja, srbščina, samostalniška zveza, pridevniki, magistrske naloge, ...
Ključne besede: skladnja, srbščina, samostalniška zveza, pridevniki, magistrske naloge
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1224; Prenosov: 44
 Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
2. O določnem ta v pogovorni slovenščini (z navezavo na določno obliko pridevnika)Franc Marušič, Rok Žaucer, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Članek govori o tako imenovanem določnem členu ta v pogovorni slovenščini. Kakor bova pokazala s primeri, je ta členolika bededica, ki se pojavlja ob pridevnikih. Ta pogovorne slovenščine je bolj ali manj primerljiv z določno obliko pridevnika knjižne slovenščine, pa tudi srbohrvaščine, medtem ko se pomembno razlikuje od člena v nemščini, italijanščini, bolgarščini itd. Članek ima dva namena. Prvi je obstoječe opise tega "določnega člena", drugi pa s stališča generativne slovnice razložiti omenjeno prvino. Predlagano bo, da je ta osebek malostavčnega levega prilastka.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenščina, jezikoslovje, skladnja, samostalniška zveza, določnosti, določni člen, ...
Ključne besede: slovenščina, jezikoslovje, skladnja, samostalniška zveza, določnosti, določni člen
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1134; Prenosov: 1
Polno besedilo (0,00 KB) |
3. |
4. An argument for wh-fronting in the Slovenian DPPetra Mišmaš, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...jezikoslovje, slovenščina, k-premik, samostalniška zveza, določnost, žarišče, ...
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, k-premik, samostalniška zveza, določnost, žarišče
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 1044; Prenosov: 6
Polno besedilo (0,00 KB) |
5. Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študijaTjaša Popović, 2017, diplomsko delo Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva....
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 378; Prenosov: 17
 Polno besedilo (1,02 MB) |
