21. |
22. Delo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na TržaškemKatarina Gomboc Čeh, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V šolskem letu 2018/2019 je bilo prvič razpisano mesto jezikovnega asistenta za slovenščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Članek izhaja iz izkušenj avtorice, jezikovne asistentke za slovenščino v šolskih letih 2018/2019 in 2019/2020. V prvem delu utemeljuje vlogo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na Tržaškem, nato pa na podlagi orisa sociolingvistične situacije ponuja nastavke didaktičnih pristopov in možnosti za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem knjižnem jeziku na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Ključne besede: slovenščina, pouk slovenščine, manjšinsko šolstvo, slovenska šola v Italiji, učni jezik, jezikovni asistent, sporazumevalna zmožnost Objavljeno v RUNG: 16.03.2021; Ogledov: 2078; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
23. |
24. Splošne in posamične smernice za strokovno področje sodnega tolmačenja in prevodov : opis področja delaViktorija Osolnik Kunc, Barbara Rovan, Barbara Pregelj, Lea Burjan, Tanja Dolar Božič, Alenka Kocbek, Špela Kutin, Jasmina Markič, Breda Negro-Marinič, Brina Zapušek, elaborat, predštudija, študija Opis: Cilj splošnih in posamičnih smernic je enotna navedba strukture, navodil in napotkov za sodno tolmačenje in smiselna uporaba četrtega odstavka 15. člena ZSICT (posamične smernice) o napotkih in navodilih za izdelavo pisnega prevoda, overitve in tehnike tolmačenja.
STROKOVNA MONOGRAFIJA (tipologije ni mogoče vnesti)! Ključne besede: tolmačenje, pravni jezik, strokovni jezik, analiza diskurza, slovenščina, nemščina Objavljeno v RUNG: 19.01.2021; Ogledov: 2400; Prenosov: 82 Celotno besedilo (1,78 MB) |
25. |
26. |
27. |
28. Plavanje da, zaplavanje ne? Obrazilo -je v glagolnikih in drugih okoljih v vseslovanskem kontekstuPetra Mišmaš, Marko Simonović, Boban Arsenijević, Stefan Milosavljević, Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Petya Rogić, Svitlana Antonyuk-Yudina, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: slovanski jeziki, slovenščina, morfologija, glagolnik, nedovršnost, dovršnost Objavljeno v RUNG: 11.11.2020; Ogledov: 3177; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
29. |
30. En ali več morfem-ov?Marko Simonović, Petra Mišmaš, druga izvedena dela Opis: V predavanju se posvečava mnogim funkcijam morfema -ov-. Tega lahko namreč zasledimo v kontekstu besedotvornih morfemov, npr. v glagolih (hud-ov-a-ti (se)), v svojilnih pridevnikih (Janez-ov), skupnih imenih (grm-ov-je) ali v samostalnikih, izpeljanih iz samostalnikov (bank-ov-ec), in v vlogi oblikotvornega morfema (npr. jezik-ov.rod.mn). Vprašanje, na katerega odgovarjava v tem predavanju, je, ali gre v vseh teh (na prvi pogled nepovezanih) okoljih za več morfemov, ki so le naključno enakoglasni, oziroma ali lahko vse te pojavitve -ov- analiziramo kot en sam morfem. V predavanju se bova zavzela za slednjo možnost.
Skladno s tem v analizi, ki je postavljena v okvir razpršene morfologije, pristopa, nastalega v okviru tvorbene slovnice (Halle & Marantz 1993), zabriševa tradicionalno razmejitev med oblikotvornimi in besedotvornimi morfemi. Morfem -ov- se namreč v funkcijah, na katere se bova osredotočila v predavanju, tj. oblikotvorni -ov- (jezik-ov, grad-ov-i) in svojilni -ov- (npr. Janez-ov in zdravnik-ov/kralj-ev), obnaša kot morfem brez specifičnega pomena, katerega funkcija je odvisna od samega okolja, v katerem se pojavi. Ključne besede: morfologija
razpršena morfologija
slovenščina
oblikotvorni morfemi
besedotvorni morfemi Objavljeno v RUNG: 01.07.2020; Ogledov: 2406; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |