Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Miselno-duhovni krogozor Primoža Trubarja in Maksima Greka
Neža Zajc, 2011, doktorska disertacija

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...henesančni humanizem, duhovnost, eksegeza, slovenska kultura, ruska kultura, kulturna zgodovina, 16.st., primerjalne...
Ključne besede: henesančni humanizem, duhovnost, eksegeza, slovenska kultura, ruska kultura, kulturna zgodovina, 16.st., primerjalne študije
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1956; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (34,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Slovenska izseljenska društva in ohranjanje slovenstva v Kanadi in na Švedskem
Teja Bitenc, 2009, magistrsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenstvo, multi kulturalizem, Slovenci v Kanadi, Slovenci na Švedskem, slovenska...
Ključne besede: slovenstvo, multikulturalizem, Slovenci v Kanadi, Slovenci na Švedskem, slovenska izseljenska društva, slovenska kultura, magistrske naloge
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1827; Prenosov: 200
.pdf Polno besedilo (781,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Prevod na oknu: A. Kalc in B. Pregelj
Barbara Pregelj, druga izvedena dela

Opis: Branje prevodov, pomambnih za slovenski prostor in kulturo.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...prevodi, branje, slovenska kultura...
Ključne besede: prevodi, branje, slovenska kultura
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 1186; Prenosov: 0
.docx Polno besedilo (123,86 KB)

4.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju
Željko Oset, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: 80 let je sorazmerno kratka doba za znanstveno institucijo v evropskem akademskem okolju. Kljub temu pa so bile v zgodovinskemu času od leta 1938 izvedene pomembne spremembe tako v akademskem, političnem, kulturnem kot vrednostnem sistemu. S preraščanjem Akademije iz tesno povezanega kroga slovenskih znanstvenikov in umetnikov ob ustanovitvi v veliko institucijo po drugi svetovni vojni se je poglobila notranja organiziranost, sočasno pa se je okrepila vloga vodstva, še posebej ob nastopu predsednika akad. Josipa Vidmarja. Po drugi svetovni vojni so značilne pogoste spremembe zakonodaje, kar se odraža tudi v organizacijskih spremembah Akademije in njenih inštitutov. Na predavanju bodo predstavljene prelomnice v razvoju Akademije; to so: nova strateška usmeritev po drugi svetovni vojni (ustanovitev inštitutov) in prilagajanje na spremenjene akademske standarde, reforma velikih inštitutov, upravno-organizacijska reforma in uvedba enotnega raziskovalnega programa, organizacijske spremembe po letu 1990, raziskovanje lastne zgodovine in iz tega izhajajoča poprava krivic. Posebej pa bo obravnavano mednarodno sodelovanje Akademije, ki predstavlja eno izmed osnovnih poslanstev gremija slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...akademija znanosti in umetnosti, znanost, umetnost, slovenska kultura, 20. stoletje...
Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, znanost, umetnost, slovenska kultura, 20. stoletje
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 360; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (884,38 KB)

5.
Janez Bleiweis, ustanovnik in predsednik Slovenske matice
Željko Oset, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Janez Bleiweis je odločilno prispeval k ustanovitvi Slovenske matice, vseslovenskega društva, ki je bilo ustanovljeno, da bi združilo čitalničarje in razgradilo začaran krog pri izdajanju znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig v slovenskem jeziku. Društvo je bilo tesno vpeto v dogajanje v slovenskem narodnem taboru, zato sta politično združevanje in odkrito idejno-nazorsko cepljenje slovenskega narodnega tabora, ki je imelo tudi notranjo društveno dinamiko (spor o nakupu tiskarne), v letih 1871–1874 privedla do skorajšnjega propada Slovenske matice. Bleiweis je po krizi vnovič postal združevalna figura, po smrti političnega sopotnika Etbina Hernika Coste pa je prevzel funkcijo predsednika Slovenske matice in dosegel počasno obnavljanje društva v težavnih političnih razmerah. Bleiweisova glavna zasluga je organizacijska vloga pri ustanovitvi društva ter pri pridobivanju članov in pisateljev. Pobudi mariborskih čitalničarjev, ki so na začetku leta 1863 zbrali sredstva za društveni sklad, je dal potrebno javno podporo in poskrbel za promocijo rodoljubnega projekta. Sprva so mariborski čitalničarji sprejeli Bleiweisovo prvenstvo, po ustanovitvi pa so mu očitali, da želi društvu vsiliti »noviški slog«. V kritikah niso upoštevali, da je Bleiweisa vodila želja po vključevanju izobražencev, ki se jim je slovenščina še nekoliko zatikala, in postopnem vključevanju mlajših.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Janez Bleiweis, Slovenska matica, kultura, institucionalna zgodovina...
Ključne besede: Janez Bleiweis, Slovenska matica, kultura, institucionalna zgodovina
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 412; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (769,08 KB)

6.
Za priznanje prevoda v slovenski kulturi in družbi
2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...bela knjiga, tolmačenje, podnaslavljanje, lektoriraranje, avtorsko delo, slovenska književnost, slovenski jezik, slovenska kultura...
Ključne besede: prevajanje, bela knjiga, tolmačenje, podnaslavljanje, lektoriraranje, avtorsko delo, slovenska književnost, slovenski jezik, slovenska kultura
Objavljeno: 06.05.2019; Ogledov: 175; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh