11. Janez Bleiweis, ustanovnik in predsednik Slovenske maticeŽeljko Oset, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Janez Bleiweis je odločilno prispeval k ustanovitvi Slovenske
matice, vseslovenskega društva, ki je bilo ustanovljeno, da
bi združilo čitalničarje in razgradilo začaran krog pri izdajanju
znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig v slovenskem jeziku.
Društvo je bilo tesno vpeto v dogajanje v slovenskem narodnem
taboru, zato sta politično združevanje in odkrito idejno-nazorsko
cepljenje slovenskega narodnega tabora, ki je imelo tudi notranjo
društveno dinamiko (spor o nakupu tiskarne), v letih 1871–1874
privedla do skorajšnjega propada Slovenske matice.
Bleiweis je po krizi vnovič postal združevalna figura, po smrti
političnega sopotnika Etbina Hernika Coste pa je prevzel funkcijo
predsednika Slovenske matice in dosegel počasno obnavljanje
društva v težavnih političnih razmerah. Bleiweisova glavna zasluga
je organizacijska vloga pri ustanovitvi društva ter pri pridobivanju
članov in pisateljev. Pobudi mariborskih čitalničarjev, ki
so na začetku leta 1863 zbrali sredstva za društveni sklad, je dal
potrebno javno podporo in poskrbel za promocijo rodoljubnega
projekta. Sprva so mariborski čitalničarji sprejeli Bleiweisovo
prvenstvo, po ustanovitvi pa so mu očitali, da želi društvu vsiliti
»noviški slog«. V kritikah niso upoštevali, da je Bleiweisa vodila
želja po vključevanju izobražencev, ki se jim je slovenščina še
nekoliko zatikala, in postopnem vključevanju mlajših.
Ključne besede: Janez Bleiweis, Slovenska matica, kultura, institucionalna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 22.11.2018; Ogledov: 3138; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. |
13. Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli in Vuga - razlike med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijoZoran Božič, 2010, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek o kanonizaciji petih primorskih književnikov, ki so imeli leta 2010 okrogle obletnice.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, Primorska, kanonizacija, literarna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 05.01.2018; Ogledov: 3579; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Slovenska berila Frana Miklošiča : Od pionirskih začetkov do konkurence Antona JanežičaZoran Božič, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Berila Frana Miklošiča so v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko se je slovenščina prvič uveljavila kot učni predmet v srednjih šolah, opravljala pionirsko vlogo. Zaradi slabo razvite slovenske literature, zlasti proze, je v berilih veliko število prevodnih besedil in besedil z neleposlovnih področij, predvsem kulturne zgodovine. S stališča didaktike slovenščine se zdi tovrstna usmeritev povsem upravičena, poleg tega pa skozi izbor besedil tudi Miklošič poskuša krepiti slovensko narodno zavest. Pri poeziji daje Miklošič prvenstvo Francetu Prešernu, takrat oboževani Janez Vesel – Koseski pa je zanj obrobni avtor. Z nastankom novih beril Antona Janežiča, ki so bila usmerjena v leposlovje in so temeljila na novih pesnikih in pisateljih iz obdobja med romantiko in realizmom, je bila Miklošičeva pionirska vloga izpolnjena.
Ključne besede: slovenski jezik, didaktika, berila, slovenska književnost, Fran Miklošič, Anton Janežič, Habsburška monarhija, Dunaj, kulturna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3521; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Neznani in zamolčani LinhartDragan Božič, Zoran Božič, 2010, strokovni članek Opis: Članek o odkritju Linhartovega portreta in o zapostavljanju prvega slovenskega dramatika v srednješolskih berilih v 19. stoletju.
Ključne besede: slovenski dramatiki, miniaturni portreti, Slovenija, kulturna zgodovina, čitanke, razsvetljenstvo, srednješolska berila, dramatika, slovenska književnost, komedija
Objavljeno v RUNG: 15.12.2017; Ogledov: 4168; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Avtorice v slovenskih srednješolskih berilihZoran Božič, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek temelji na številčni raziskavi deleža avtoric v slovenskih srednješolskih berilih od leta 1850 do leta 2000. Najvišji odstotek (okoli 15) so dosegle avtorice v berilih po drugi svetovni vojni in v sodobnih berilih, vendar samo v enem od treh konkurenčnih, ki gre pri izboru avtorjev precej širše od
veljavnega učnega načrta. Raziskava je pokazala, da je delež avtoric odvisen od širine pristopa: manj je vključenih vseh avtorjev, manj je možnosti za pojavljanje avtoric. Pri zelo gostem situ nacionalno reprezentativnih književnikov ženski spol sploh ni zastopan. Spol sestavljavca/sestavljavcev berila
lahko vpliva na možnosti za pojavljanje avtoric, vendar ne nujno: lahko je sestavljavka berila ženska, pa vanj ni vključena niti ena književnica. Primerjava med berili in literarnozgodovinskimi izbori pokaže, da so avtorice v berilih (zaradi omejenosti obsega, ki ga določajo vključena literarna besedila) manj prisotne, pa tudi izborna merila so lahko drugačna.
Ključne besede: avtorice, slovenska srednješolska berila, literarna zgodovina, kanonizacija, didaktika
Objavljeno v RUNG: 03.04.2017; Ogledov: 4551; Prenosov: 179
 Celotno besedilo (994,42 KB) |
17. |
18. Miselno-duhovni krogozor Primoža Trubarja in Maksima Greka : (preizkus renesančnega humanizma)Neža Zajc, 2011, doktorska disertacija Ključne besede: henesančni humanizem, duhovnost, eksegeza, slovenska kultura, ruska kultura, kulturna zgodovina, 16.st., primerjalne študije
Objavljeno v RUNG: 19.02.2015; Ogledov: 5064; Prenosov: 152
Celotno besedilo (34,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
