21. Bivališča Branislave Sušnik : dokumenti, besedila, podobe, pričevanjaBarbara Pregelj, Francisco Tomsich, znanstvena monografija Opis: Antropologinja, arheologinja in jezikoslovka Branislava Sušnik (Medvode, Slovenija, 1920 ̶ Asunción, Paraguay, 1996) je eno od najpomembnejših imen intelektualne panorame sodobnega Paragvaja. Njene raziskave s področja zgodovine, jezikov in kultur številnih staroselskih ljudstev z juga Južne Amerike pa tudi njena razmišljanja o paragvajski identiteti sestavljajo enciklopedično in subverzivno panoramo, ki jo je šele treba odkriti. Njena življenjska pot je bila zapletena, njeni življenjepisi so polni protislovij in skrivnosti.
Ta v celoti dvojezična knjiga, prva monografija o njenem življenju in delu v slovenščini, prinaša rezultate interdisciplinarne raziskave, ki je potekala v različnih smereh in pri kateri so sodelovali pisatelji, raziskovalci in umetniki iz Paragvaja in Slovenije. Monografija prinaša še večinoma neobjavljene dokumente, besedila, podobe in pričevanja, ki skušajo vsaj deloma osvetliti življenje Branislave Sušnik, preizprašujejo njeno dediščino ter odpirajo nove možnosti prebiranja in udejanjanja njenega dela tako v Sloveniji kot v Paragvaju.
ZNANSTVENA MONOGRAFIJA (ne morem dodati pri tipologiji)!
Ključne besede: slovenske antropologinje, kulturna antropologija, Paragvaj, Branislava Sušnik
Objavljeno v RUNG: 22.01.2021; Ogledov: 2858; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. Mostovi čez AtlantikIrena Gril, Urša Geršak, Maja Šabec, Iva Vogrič, Francisco Tomsich, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Poznate kakšno sodobno paragvajsko pravljico? Vas zanima, kateri slovenski mladinski avtorji bodo vključeni v knjigo Lo que susurraron las nubes (Kar so zašepetali oblaki)? Kako je prišlo do tega, da bomo v Sloveniji lahko prebirali paragvajske, v Paragvaju pa slovenske pravljice? Kako so se prevajanja lotili študentje hispanistike pod vodstvom izkušenih prevajalk, predavateljic in mentoric? Kako se besedilo prevaja v ilustracije?
O vsem tem in še marsičem z Ireno Gril, Javierjem Viverosem, Barbaro Pregelj, Uršo Geršak, Majo Šabec, Ivo Vogrič, Franciscom Tomsichem in študenti hispanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Dogodek poteka v sodelovanju založbe Malinc in Filozofske fakultete. V slovenščini in španščini.
Ključne besede: Paragvaj, mladinska književnost, prevajanje, recepcija slovenske književnosti, španščina
Objavljeno v RUNG: 05.01.2021; Ogledov: 2681; Prenosov: 10
 Povezava na celotno besedilo |
27. Tri prevajalke, pet jezikovBarbara Pregelj, Marjeta Drobnič, Simona Škrabec, Polona Konjedic, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Z vrhunskimi prevajalkami Marjeto Drobnič, Simono Škrabec in Barbaro Pregelj, poznavalkami kultur in jezikov, ki jih govorijo na ozemlju Španije, smo se pogovarjali o posebnostih njihovega dela. Ja prav ste našteli, res jih je toliko, prevajalk in jezikov. Pogovor je moderirala Polona Konjedic.
Ključne besede: prevajanje, španščina, katalonščina, baskovski jezik, recepcija slovenske književnosti
Objavljeno v RUNG: 05.01.2021; Ogledov: 2242; Prenosov: 0 |
28. Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojneUrša Pogačar, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka).
V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno v RUNG: 12.12.2018; Ogledov: 4432; Prenosov: 204
 Celotno besedilo (682,77 KB) |
29. |
30. |
