Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Alojz Gradnik in Heinrich Mann
ana toroš, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek uvodoma začrta recepcijo nemškega pisatelja Heinricha Manna na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja, v nadaljevanju pa se osredotoči na specifično, produktivno recepcijo slovenskega pesnika Alojza Gradnika, ki je opazna v relaciji z romanom Zwischen den Rassen in sonetom Vprašanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...književnost, nemška književnost, nemški pisatelji, literarni vplivi, slovenski pesniki, 20. st., ...
Ključne besede: slovenska književnost, nemška književnost, nemški pisatelji, literarni vplivi, slovenski pesniki, 20. st.
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1955; Prenosov: 5
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih beril
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija,...
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1551; Prenosov: 55
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli in Vuga - razlike med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijo
Zoran Božič, 2010, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Prispevek o kanonizaciji petih primorskih književnikov, ki so imeli leta 2010 okrogle obletnice.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenska književnost, slovenski pisatelji, Primorska, kanonizacija, literarna zgodovina...
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, Primorska, kanonizacija, literarna zgodovina
Objavljeno: 05.01.2018; Ogledov: 520; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (178,64 KB)

4.
Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojne
Urša Pogačar, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka). V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni...
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno: 12.12.2018; Ogledov: 246; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (682,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh