1. Vojna škoda na Goriškem med prvo svetovno vojno: primer vasi Miren pri GoriciVojko Ferletič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljam vojno škodo na Goriškem na primeru vasi Miren. Najprej predstavim Miren pred prvo svetovno vojno, nato na podlagi časopisnih člankov predstavim življenje v vasi v zaledju fronte in vse skupaj umestim v kontekst prve svetovne vojne. V tem sklopu opišem tudi begunsko kolonijo v Savinjski dolini, ki je nastala s selitvijo mirenske čevljarske zadruge na grad Vrbovec pri Mozirju, kamor je odšla v begunstvo večina mirenskega prebivalstva. Sledi opis termina vojne škode, ki mu sledi poglavje z opisi ukrepov za obnovo Goriške, ki so jih izvedle tako avstro-ogrske kot italijanske oblasti, in vloge Maksa Fabianija. Sledi opis vojne škode v Mirnu, kjer poleg časopisnih člankov uporabim tudi cenitve vojne škode, ki jih hrani državni arhiv v Gorici. Tu podrobneje predstavim škodo dveh družin, ki sta bili sorodstveno povezani in sta skupaj preživeli begunstvo v Ljubljani. Poglavju o civilnih žrtvah, kot posebni vrsti vojne škode, je dodan seznam umrlih prebivalcev Mirna in seznam padlih, ranjenih, obolelih in ujetih vojakov iz takratne občine Miren. Diplomsko delo zaključim z opisom deželnega stavbnega reda.
Ključne besede: Miren, Goriška, prva svetovna vojna, soška fronta, vojna škoda
Objavljeno v RUNG: 20.02.2020; Ogledov: 4304; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (3,89 MB) |
2. Obaravnava taboriščne poezije slovenskih pesnicElbasana Gaši, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavam pesniške opuse avtoric Erne Muser, Vere Albreht in Katje Špur, ki so preživele vojno, pri tem pa osrednji poudarek namenim prikazu in obravnavi taboriščne poezije. Taboriščna poezija je pri Erni Muser zajeta v ciklu Ne zlomiš src, iz njene edine zbirke Vstal bo vihar (1946). Drugi dve pesnici sta svoje pesmi združili v zbirki Ravensbriške pesmi (1977). V svoji nalogi se osredotočam na zgodovinske okoliščine nastanka taboriščne poezije in njeno umestitev v književnost narodnoosvobodilnega boja ter v širše literarne tokove tistega časa. Motivno-tematska in slogovna analiza pokaže, da se pesmi avtoric med seboj razlikujejo tako vsebinsko kot slogovno, kar kaže na vplive različnih, pogosto nasprotujočih si literarnih smeri tistega obdobja. Nekatere pesmi obravnavanih avtoric po svoji kvaliteti odstopajo od glavnine taboriščne poezije in upravičujejo svojo reprezentativnost v njenem okviru. S tem dodatno potrjujejo ugotovitev Novak-Popov, ki med izjeme od prevladujoče “šablonskosti, klišejskosti in shematiziranosti” (Novak-Popov, 1986, str. 203) taboriščne poezije uvršča tudi pesnici Katjo Špur in Erno Muser (Novak - Popov, 1986). Menim da, tudi Vera Albreht v vsaj dveh pesmih presega meje tega žanra.
Ključne besede: Taboriščna poezija, koncentracijska taborišča, nacizem, fašizem, narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta, partizanska poezija, druga svetovna vojna, žensko pesništvo, Ravensbrück.
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 6567; Prenosov: 317
Celotno besedilo (538,11 KB) |
3. Prva svetovna vojna v delih goriških in tržaških avtorjev iz prve polovice 20. stoletjaAna Toroš, 2016, druga izvedena dela Opis: Prispevek se je osredotočil na slovensko in italijansko poezijo prve polovice 20. stoletja, ki se dogajalno umešča v goriški in tržaški prostor. Pri tem je bila pozornost usmerjena na prvo svetovno vojno, kot tisti zgodovinski mejnik, ki je pomembno preoblikoval motivno-tematsko in idejno naravnanost zadevne poezije.
Ključne besede: Doberdob, Dora Gruden, Adolfo Leghissa, Alojz Gradnik, begunci, soška fronta, Trst, Brda
Objavljeno v RUNG: 15.03.2016; Ogledov: 5174; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
