Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKONOMSKA PRIMERJAVA MODELOV FINANCIRANJA NALOŽBE PODJETJA V FOTOVOLTAIKO
Vojko Hvala, 2020, magistrsko delo

Opis: Ker so se v zadnjih letih investicije v sončne elektrarne skorajda ustavile, nas je zanimalo, ali se investicija v fotovoltaiko v sedanjih razmerah, kot jo nekateri promovirajo in objubljajo, dejansko izide in ali bo kot taka v prihodnosti lahko nadomestila izpad proizvodnje električne energije pri opuščanju fosilnih goriv za zniževanje emisij s toplogrednimi plini. Glavni namen magistskega dela je bil ugotoviti, ali je naložba v fotovoltaiko v trenutnih razmerah smiselna in ekonomsko upravičena s ciljem poiskati najbolj optimalen model financiranja. Metoda dela zajema analizo praktičnega primera naložbe podjetja v fotovoltaični projekt z medsebojno primerjavo drugih modelov in načinov financiranja na osnovi izračunanih ekonomskih kazalnikov. Model izračunov je mogoče uporabiti za presojanje upravičljivosti tudi za druge solarne projekte, ki se nameravajo graditi v prihodnje. Iz ekonomske primerjave modelov financiranja smo ugotovili, da je najprimernješi model ekonomsko upravičljiv le ob upoštevanju določenih meril. Ekonomska upravičljivost investicije omogoča večjo vlogo fotovoltaike v scenariju dolgoročne politike uvajanja obnovljive in čiste energije za cilj zmanjševanja emisij s toplogrednimi plini.
Ključne besede: model financiranja, fotovoltaika, sončna elektrarna, naložba v fotovoltaiko
Objavljeno v RUNG: 20.07.2020; Ogledov: 3093; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Povečanje izkoristka sončne elektrarne z uporabo optimizatorjev moči
Mitja Brumen, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je bilo pripravljeno z namenom ugotoviti smotrnost investicije v sončno elektrarno z vgradnjo razsmernikov z optimizatorji moči. Diplomsko delo predstavi konkreten primer sončne elektrarne, katero namerava investitor postaviti na strehi garaže, ki stoji ob stanovanjski hiši. Streha stanovanjske hiše tako ob določenih delih dneva senči površino, na katero bodo nameščeni fotonapetostni moduli, dodatno pa bodo osenčeni tudi zaradi drevesa, ki stoji ob stavbi. S pomočjo programa PV*SOL premium smo preverili predvideno letno sončno obsevanje na dotični lokaciji, dobljene podatke pa upoštevali kot podlago pri izračunu predvidene proizvodnje električne energije. Primerjali smo predvideno količino proizvodnje z vgradnjo razsmernika brez optimizatorjev moči ter z optimizatorji moči. Dodatno smo opravili ekonomski izračun investicije obeh primerov ter po primerjavi ugotovili, da je investicija v sončno elektrarno z vgradnjo razsmernika z optimizatorji moči kljub začetni višji investiciji smiselna.
Ključne besede: Fotovoltaika, sončna elektrarna, sončno sevanje, osenčenost, razsmernik, optimizator moči
Objavljeno v RUNG: 30.06.2020; Ogledov: 4668; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

3.
Trajnostni potencial sončnih elektrarn v Sloveniji
Nejc Blažek, 2019, magistrsko delo

Opis: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno.
Ključne besede: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 19.12.2019; Ogledov: 4629; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh