Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobno vinogradništvo in vinarstvo : novosti in izzivi
Erika Jež, Jan Reščič, 2023, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek o izzivih in novostih današnjega vinogradništva. Med izzivi so predstavljene podnebne spremembe, evropska politika, zaraščanje površin, tržne strategije in obnašanje potrošnikov ter izobraževanje mladih kmetov. Med novostmi pa je predstavljena sodobna tehnologija in digitalizacija, regenerativno vinogradništvo, krožno gospodarstvo in avtentičnost.
Ključne besede: vinogradništvo, vinarstvo, izzivi, novosti, Slap
Objavljeno v RUNG: 07.02.2024; Ogledov: 307; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Regenerativno vinogradništvo
Erika Jež, Jan Reščič, 2023, poljudni članek

Opis: Potrošnniški način življenja novodobne družbe je predvsem mlajše generacije spodbudil k iskanju rešitev za ohranitev našega planeta. Vinogradništvo je kmetijska dejavnost, ki lahko pomembno prispeva k ustvarjanju boljšega sveta za prihodnje generacije. Največji potencial v vinogradu sta prav skrb za zdrava tla in ohranjanje biotske raznovrstnostni, ki sta temeljni zahtebvi za vse regenerativne vinogradnike.
Ključne besede: regenerativno vinogradništvo, podnebne spremembe, agroekologija, tla
Objavljeno v RUNG: 17.11.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zakaj nasprotovati konvencionalnemu in organskemu vinarstvu?
Guillaume Antalick, 2018, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: vinarstvo, ekološko vinogradništvo, konvencionalno vinogradništvo
Objavljeno v RUNG: 27.08.2021; Ogledov: 1635; Prenosov: 8
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Zgodovina vinogradništva na Vipavskem
Marijana Živković, 2021, diplomsko delo

Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije. Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno v RUNG: 06.08.2021; Ogledov: 2126; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (647,64 KB)

5.
6.
7.
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: študijski programi, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo
Objavljeno v RUNG: 23.02.2021; Ogledov: 1965; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pinela od vinograda do kozarca
Jan Reščič, 2019, druga izvedena dela

Opis: Predavanje na dogodku v okviru Tedna Univerze - Pinela od vinograda do kozarca
Ključne besede: pinela, sorta, značilnosti, pridelava grozdja in vina, vinogradništvo, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 06.01.2020; Ogledov: 3107; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJU
Kris Stergulc, 2019, diplomsko delo

Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina. Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu. S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem. Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno v RUNG: 12.12.2019; Ogledov: 4096; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Prisotnost biokontrolne aktivnosti pri kvasovkah, osamljenih iz vinogradniškega okolja
Urban Česnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Opravili smo dve hitri molekularni tehniki za identifikacijo enoloških kvasovk, ki so bile izolirane iz vinogradov z ekološko in intergrirano pridelavo grozdja. Najprej smo določili 15 Saccharomyces kvasovk s pomočjo analize multipleks PCR med zbranimi 131 izolati, nato smo s pomočjo ribotipizacije ITS določili približno 98 kvasovk do nivoja vrste, ki so bile potrjene tudi s sekvenciranjem regije ITS. Določili smo 16 vrst vinskih kvasovk: Hanseniaspora uvarum, H. valbyensis, H. opuntiae / H. uvarum, Lachancea thermotolerans, Candida tropicalis, Candida sp. / Starmerella sp., Metschnikowia pulcherrima, Pichia kudriavzevii, P. terricola, P. kluyveri, Wickerhamomyces anomalus, Kodamaea ohmeri, S. bacillaris, Saccharomyces cerevisiae, Saturnispora diversa in Torulaspora delbrueckii. Ugotovili smo, da so najdene kvasovke običajne naseljevalke grozdne mikroflore ter da je način pridelave grozdja vplival na pojavljanje določenih vrst v obravnavanih vinogradih. Nadalje smo testirali kvasovke na tvorbo sideroforov, tvorbo protiglivnih hlapnih organskih spojin (HOS), hidrolitično aktivnost in toleranco kvasovk na fungicide, kot so baker, iprodion, fluazinam ter kombinacijo ciprodinil / fludioksonil. Za kvalitativno detekcijo hidrolitične aktivnosti smo uporabili presejalne teste na osnovi trdnega gojišča z dodanim hitinom ali β-D-glukozidi kot substratom in ugotovili, da je veliko testiranih kvasovk sposobnih proizvajati litične encime, ki bi lahko bili odgovorni za razgradnjo celičnih sten fitopatogenih gliv in potencialno sposobni proizvajati HOS s hidrolizo grozdnih glikozidov zaradi prisotnosti β-glukozidaz. Prav tako smo opazili, da so te encimske aktivnosti običajno odvisne od seva. Na splošno so kvasovke tudi tolerantne na testirane fungicide. Ugotovili smo tudi, da je odpornost biofungicidnih kvasovk na fungicide koristna lastnost za razvoj biofungicidov v prihodnosti pri aplikacijah v strategijah z zmanjšanim vnosom pesticidov.
Ključne besede: Kvasovka, biološki nadzor, fitopatogen, Botrytis cinerea, vinogradništvo
Objavljeno v RUNG: 01.12.2019; Ogledov: 4286; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh