Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje metode 20 ključev v podjetje
Nerma Čotar, 2015, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti probleme poslovanja, komunikacije in organizacije znotraj podjetja ter spoznati metodo 20 ključev, ki skuša oceniti trenutno stanje v podjetju in najti ustrezne izboljšave. V obravnavanem podjetju smo opravili intervjuje s šestimi zaposlenimi ter izvedli anketiranje o predlogih za izboljšanje stanja na področju štirih sidrnih dejavnikov. Na osnovi izidov iz vprašalnika smo ugotovili, da so bili ti dobro sprejeti (povprečna ocena 4,4) ter da se predlogi po pomembnosti malo razlikujejo (standardni odklon 0,54). Ugotovitve iz teoretičnega pregleda domače in tuje strokovne literature ter spoznanja iz opravljene terenske raziskave v izbranem podjetju naj bi lastnikom, managerjem in zaposlenim služile kot pripomoček za trajnostno izboljševanje poslovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: management, metoda 20 ključev, podjetje, predlogi, vprašalnik
Objavljeno: 08.07.2015; Ogledov: 1274; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

2.
FLUKTUACIJA IN ODSOTNOST Z DELA V IZBRANIH ORGANIZACIJAH
Simon Marolt, 2016, diplomsko delo

Opis: Ni skrivnost, da prav vsak, ki ima kapital, lahko ustanovi podjetje ter kupi opremo in stroje, ne more pa kupiti delovne klime in znanja, saj slednje v podjetje prinesejo ljudje, ki se tam zaposlijo, zato mora vodstvo poskrbeti, da se njegovi zaposleni na svojih delovnih mestih dobro počutijo in s svoje strani na ta način podjetju doprinesejo največ, kar lahko. Prav gotovo drži, da je delovna klima povezana tudi z absentizmom in fluktuacijo. Iz letnih poročil podjetja Mineralka, d. o. o., je izhajalo, da se med obema enotama kažejo velika odstopanja, kar vpliva tako na kvaliteto izdelkov kot na cenovno politiko, ima pa lahko negativen vpliv tudi na druge dejavnike poslovanja družbe kot celote. Zato smo se odločili preveriti delovno klimo v obeh enotah, tako v matični družbi Sloveniji kot tudi v avstrijski podružnici. V diplomski nalogi najprej na kratko spoznamo teoretična izhodišča absentizma in fluktuacije, sledi predstavitev matične slovenske družbe in avstrijske podružnice. Da bi ugotovili vzroke za absentizem in fluktuacijo, se v nadaljevanju izvede konkretna raziskava obeh pojavov za obdobje dveh poslovnih let, potem pa vsem zaposlenim v obeh podjetjih razdeli anketne vprašalnike, da bi tudi na podlagi njihovih odgovorov ugotovili, kakšne so razlike med podjetjema oz. kateri dejavniki v največji meri vplivajo na oba omenjena pojava kot tudi na splošno zadovoljstvo zaposlenih. V zadnjem delu naloge so predstavljeni rezultati ankete, predlogi za izboljšanje delovne klime in ukrepi, za katere delodajalec pričakuje, da bodo zmanjšali pojavljanje absentizma in fluktuacije v obeh podjetjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, delovna klima, vprašalnik, analiza, promocija zdravja
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (6,50 MB)

3.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 887; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh