Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
Artist Talk : Predstavitve in diskusije o umetnosti v širšem družbenem kontekstu
Tilen Žbona, Iztok Šušteršič, Narvika Bovcon, Maja Smrekar, Aleš Vaupotič, druga izvedena dela

Opis: Okrogla miza o umetnosti v širšem družbenem kontekstu. Galerija Loža, Koper, 11. 4. 2019. Del cikla "SPEKULA - Na prelomu upodobitve/At the edge of the depiction", raziskovalno, kulturno-umetniških dogodkov, ki jih organizira Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem..
Ključne besede: novomedijska umetnost, umetnost in znanost, digitalna humanistika, angažirana umetnost
Objavljeno v RUNG: 15.04.2019; Ogledov: 3188; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

43.
Vprašanje realizma
Aleš Vaupotič, 2019, znanstvena monografija

Opis: Z nalogo pokazati, da je realistični diskurz aktualen mišljenjski model tudi v današnjem času, besedilo sledi krožni poti, ki jo predstavlja diagram treh tem iz izhodiščnega raziskovalnega vprašanja po današnji aktualnosti realističnega diskurza v luči literarnega realizma in novomedijske umetnosti. Prvi del razprave pregleda področje raziskav literarnega realizma, kot ga stroka razume v historičnem smislu za literarne pojave po letu 1830. Na kritičen način so predstavljene osrednje razlage realizma v literaturi. Izhodišče realističnega diskurza je kriza dejanskosti. Drugi del besedila osvetli problematiko sodobne umetniške ustvarjalnosti na prelomu 20. v 21. stoletje na področju novomedijske umetnosti. Tretji del razprave išče stične točke med literarnozgodovinskimi raziskavami in teoretskimi ter poetološkimi modeli sodobne umetnosti. Pristop, ki združuje na videz zelo različne pojave – literaturo in (praviloma računalniško podprte) nove medije – je v raziskovanju literarnega realizma novost. Prek prizem literarnega realizma in novomedijske umetnosti raziskava poišče rezultat, razlago realizma. Preprostega odgovora glede aktualnosti, npr. zgolj literarnega realizma v 21. stoletju, besedilo pravzaprav ne ponuja, skonstruira pa uporaben realistični način mišljenja sveta, v katerem živimo.
Ključne besede: realizem, literarni realizem, novi mediji, elektronski mediji, intermedijska umetnost, umetnost in znanost, teorija arhiva, pragmatizem, pragmaticizem, Hans Vilmar Geppert
Objavljeno v RUNG: 12.04.2019; Ogledov: 3525; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

44.
Goriški izobraženci skozi “preteklost”
Željko Oset, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: Izobraženci, Gorica, Goriška, Univerza v Novi Gorici, kultura, politika, znanost, alpinizem, dobrodelnost, ženske v znanosti
Objavljeno v RUNG: 02.04.2019; Ogledov: 2963; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

45.
Fran Ramovš : Sledi časa
Željko Oset, Igor Grdina, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: Fran Ramovš, slovenistika, Univerza v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, slovenska znanost
Objavljeno v RUNG: 02.04.2019; Ogledov: 3192; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

46.
47.
48.
Zgodovina SAZU-ja
Željko Oset, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, zgodovina, znanost, umetnost, Josip Vidmar
Objavljeno v RUNG: 03.01.2019; Ogledov: 3203; Prenosov: 0

49.
Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Željko Oset, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, slovenska znanost, kulturna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 12.11.2018; Ogledov: 3384; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

50.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju
Željko Oset, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: 80 let je sorazmerno kratka doba za znanstveno institucijo v evropskem akademskem okolju. Kljub temu pa so bile v zgodovinskemu času od leta 1938 izvedene pomembne spremembe tako v akademskem, političnem, kulturnem kot vrednostnem sistemu. S preraščanjem Akademije iz tesno povezanega kroga slovenskih znanstvenikov in umetnikov ob ustanovitvi v veliko institucijo po drugi svetovni vojni se je poglobila notranja organiziranost, sočasno pa se je okrepila vloga vodstva, še posebej ob nastopu predsednika akad. Josipa Vidmarja. Po drugi svetovni vojni so značilne pogoste spremembe zakonodaje, kar se odraža tudi v organizacijskih spremembah Akademije in njenih inštitutov. Na predavanju bodo predstavljene prelomnice v razvoju Akademije; to so: nova strateška usmeritev po drugi svetovni vojni (ustanovitev inštitutov) in prilagajanje na spremenjene akademske standarde, reforma velikih inštitutov, upravno-organizacijska reforma in uvedba enotnega raziskovalnega programa, organizacijske spremembe po letu 1990, raziskovanje lastne zgodovine in iz tega izhajajoča poprava krivic. Posebej pa bo obravnavano mednarodno sodelovanje Akademije, ki predstavlja eno izmed osnovnih poslanstev gremija slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov.
Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, znanost, umetnost, slovenska kultura, 20. stoletje
Objavljeno v RUNG: 07.11.2018; Ogledov: 3234; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh