Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

51 - 60 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
51.
Prihodnji scenariji rabe tal na celotnem območju Parka Škocjanske jame z uporabo prostorskega modela DynaCLUE
Klemen Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Spremembe rabe tal, kot posledica naših dejavnosti, imajo pomemben vpliv na različne okoljske prvine, kot npr. raven biotske raznovrstnosti in erozijo tal. V tem delu se ukvarjamo s spremembo rabe tal v prihodnosti na širšem območju Regijskega parka Škocjanske jame, z uporabo geografskih informacijskih sistemov, statistike in prostorskega modeliranja. Najprej smo z uporabo zbirke različnih lokacijskih dejavnikov (nadmorska višina, naklon reliefa, ekspozicija tal, oddaljenost od cest, naselij, pedološke profile tal itd.) statistično analizirali prostorsko razporeditev rabe tal s pomočjo logistične regresije. Njivske površine se pojavljajo predvsem na območjih psevdoglenih distričnih tal, trajni nasadi pa niso odvisni od tipa tal. Zaraščene površine in gozd se pojavljajo na celotnem območju, brez močnega vpliva posameznih spremenljivk. Na podlagi različnih dokumentov in uradnih statistik smo zatem razvili tri različne scenarije rabe tal do leta 2035. V prvem se travniške in kmetijske površine obnovijo na raven iz leta 1985, drugi se osredotoča na širitev poselitvenih in industrijskih površin, tretji pa upošteva smernice trajnostnega razvoja. Po simulaciji z modelom DynaCLUE lahko ugotovimo, da se posamezne rabe tal, neodvisno od velikosti scenarija pojavljajo na podobnih mestih. Ne glede na to dejstvo razviti scenariji pomagajo določiti območja, kjer je večja verjetnost za širjenje naselij ali pa kjer je večja verjetnost opuščanja kmetijskih površin.
Ključne besede: prihodnji scenariji, raba tal, Park Škocjanske jame, logistična regresija, DynaCLUE
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (7,32 MB)

52.
Motnje pri razumevanju leposlovnih del
Zoran Božič, 1975, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga na oddelku za primerjalno književnost obravnava interpretativno problematiko v znanstvenih delih profesorjev Franca Zadravca (Kosovel), Borisa Paternuja (Krst pri Savici in Pevcu) in Dušana Pirjevca (Hlapci).
Ključne besede: slovenska književnost, literarna interpretacija, slovenska literarna zgodovina, diplomsko delo, Franc Zadravec, Boris Paternu, Dušan Pirjevec
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 127; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,55 MB)

53.
Literatura na stičišču
ana toroš, predavanje na tuji univerzi

Opis: Cikel gostujočih predavanj s področja čezmejne didaktike književnosti.
Ključne besede: Trst, Gorica, Rezija, čezmejna didaktika književnosti
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 132; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (213,67 KB)

54.
William Shakespeare, Romeo and Juliet (learning chain)
Zoran Božič, William Shakespeare, 2019, drugo učno gradivo

Opis: Didactic presentation of the famous tragedy by William Shakespeare.
Ključne besede: english literature, rennaissance, tragedy, didactics, learning chain
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 136; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (521,35 KB)

55.
William Shakespeare, Hamlet (learning chain)
Zoran Božič, William Shakespeare, 2019, drugo učno gradivo

Opis: Didactic presentation of the famous tragedy by William Shakespeare.
Ključne besede: english literature, rennaissance, dramatics, didactics, learning chain
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 114; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (800,44 KB)

56.
Predstavitev sadovnjaka Pod skalco in sadjarstva v Goriških Brdih
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Predstavitev za študente Višje strokovne šole (ŠCNG), terenske vaje pri predmetu Trajnostni razvoj in varovanje okolja.
Ključne besede: sadjarstvo, ekologija, stare sadne sorte
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 122; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (300,49 KB)

57.
Obisk ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec v sadovnjaku Pod skalco
Zoran Božič, Gregor Božič, druga izvedena dela

Opis: Ogled visokodebelnega sadovnjaka za ekološko pridelavo sadja s starimi sadnimi sortami v Kojskem v Goriških Brdih.
Ključne besede: sadjarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, ekologija
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 111; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (322,67 KB)

58.
Pogovor z dr. Zoranom Božičem
Anika Velišček, Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Pogovor Anike Velišček z novogoriškim šolnikom, publicistom, univerzitetnim predavateljem, politikom in sadjarjem.
Ključne besede: šolstvo, prešernoslovje, sadjarstvo
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 129; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (185,85 KB)

59.
Bomo s samostojno državo izgubili svoj učni jezik?
Zoran Božič, 2019, objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Opis: Prispevek problematizira uvajanje poučevanja v tujem jeziku na slovenskih državnih univerzah. Pri tem upošteva zgodovinske okoliščine nastanka slovenske države in se sklicuje na Ustavo RS, ki kot uradni jezik določa slovenščino.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, visoko šolstvo, ustava, internacionalizacija
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 120; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (347,63 KB)

60.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 280; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh