Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 232
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv bivalnih navad na dinamiko radona v domovih
Monika Ferfolja, 2019, magistrsko delo

Opis: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1.
Ključne besede: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 400; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (3,52 MB)

2.
Določevanje železa v naravnih vodah s tehniko FIA-TLS
Gaja Tomsič, 2019, magistrsko delo

Opis: Vodni organizmi potrebujejo železo za bistvene metabolne procese. Vendar pa se večina raztopljenega železa v vodi, ki ni vezana na organske molekule ali kompleksirana z anorganskimi ligandi, oksidira v železove ione Fe(III) in tvori oborino Fe(OH)3. Zato je aktivnost biomase na vodni gladini pogosto omejena z razpoložljivostjo raztopljenega železa, ki je lahko nižja od 1 nM. To dejstvo lahko vpliva tudi na širše okolje, saj ima vpliv na hitrost fiksiranja CO2 zaradi fotosinteze avtotrofne biomase. Določanje elementov v sledovih, med katerimi je tudi železo, predstavlja zaradi kompleksnosti naravne vode izziv. Določitev koncentracije železa je v preteklosti zahtevala predhodno koncentracijo vzorca z ekstrakcijo s topilom. V tem delu poročamo o rezultatih spektrometrije s toplotnimi lečami s pretočno injekcijsko analizo, ki ne potrebuje predkoncentracije železa v vzorcu. Koncentracije železa v različnih redoks oblikah smo določali s pretočno injekcijsko analizo (FIA) z uporabo 1,10 - fenantrolina, ki kompleksira železove Fe(II) ione v stabilen kompleks z absorpcijskim maksimumom pri 508 nm. Skupno količino raztopljenega železa (Fe(II) in Fe(III)) smo določili po redukciji Fe(III) iona v Fe(II) z askorbinsko kislino. V sistemu FIA smo za detekcijo uporabili spektrometer s toplotnimi lečami (TLS); tipalni žarek je imel valovno dolžino 633 nm, vzbujevalni pa 450 nm ali 530 nm. Posledica absorpcije svetlobe vzbujevalnega žarka je segrevanje vzorca zaradi neradiacijske relaksacije absorbirane energije. Tvori se toplotna leča (TL). Detekcija temelji na razprševanju tipalnega žarka na TL. Analize vzorcev smo izvajali v »šaržnem« in »on-line« načinu. Z »on-line« konfiguracijo (1,10 - fenantrolin je sestavljal nosilno raztopino za FIA) smo lahko injicirali vzorce brez kakršnekoli predhodne priprave ali dodajanja reagentov, razen askorbinske kisline pri določevanju skupnega železa. V tem magistrskem delu smo primerjali spodnje meje detekcije (LOD) različnih tehnik in pogojev (valovne dolžine laserske svetlobe in koncentracija nosilne raztopine v pretočnem sistemu) s ciljem, da bi dosegli najboljšo občutljivost za železove ione. FIA-TLS je primerna tudi za tehniko standardnega dodatka. Uporabnost in pravilnost FIA-TLS smo preverili z določevanjem koncentracij železa v rečni vodi.
Ključne besede: železove zvrsti, pretočna injekcijska analiza (FIA), spektrometrija s toplotnimi lečami (TLS)
Objavljeno: 19.02.2019; Ogledov: 380; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (2,30 MB)

3.
Določevanje aktivnosti AChE encima v človeškem serumu z uporabo FIA-TLS metode
Andrej Jerkič, 2018, magistrsko delo

Opis: Acetilholinesteraza (AChE) in butirilholinesteraza (BChE) sta encima, odgovorna za razgradnjo nevrotransmitorja acetilholina oziroma butirilholina. Encima spadata v skupino holinesteraz in imata poleg razgradnje nevrotransmiterjev pomembno vlogo v telesu kot indikatorja za različne bolezni ter zastrupitve z organofosfati in drugimi kemikalijami. Cilji magistrskega dela so razviti občutljivo metodo za določevanje aktivnosti AChE encima v človeškem serumu, določiti celokupno aktivnost AChE ter BChE encimov v vzorcih človeškega seruma neznanih pacientov z uporabo FIA-TLS tehnike ter izmeriti aktivnost AChE v človeškem serumu z uporabo inhibitorja BChE. Opravili smo meritve kinetike pretvorbe acetiltioholina v 5-tio-2-nitrobenzoat (TNB), na podlagi katerih smo izračunali specifično aktivnost AChE encima in aktivnosti različnih njegovih redčitev ter izvedli spektralno karakterizacijo proučevanih vzorcev. Vzorce AChE encima smo pripravili v raztopini 5,5'DITIO-bis (2-nitrobenzoični) kislini (reagent) in raztopini acetiltioholin jodida (substrat). Ugotovili smo, da je absorpcijski vrh za raztopine AChE pri valovni dolžini približno 412 nm. Z meritvami absorpcijskega spektra različnih redčitev AChE smo ugotovili, da absorbanca hitreje narašča v vzorcih z višjo koncentracijo AChE, ker se je povečevala aktivnost encima. Ugotovili smo tudi, da z nižanjem molarnosti DTNB iz 0,50 mM na 0,05 mM lahko znižamo LOD metode zaradi znižanja vrednosti signala slepega vzorca. Tega ne moremo trditi pri znižanju koncentracije DTNB iz 0,05 mM na 0,025 mM zaradi nepopolne reakcije med acetilholinom (ACh), 5-tio-2-nitrobenzoatom (TNB) in acetilholinesterazo (AChE). Metodo FIA-TLS smo optimizirali z uporabo daljše mešalne zanke ter s povečanjem moči vzbujevalnega žarka. Z optimizacijo FIA-TLS sistema nam je uspelo izmeriti vrednosti TLS signala vzorcev z nižjo koncentracijo AChE encima (70 μV) v primerjavi z neoptimiziranim TLS sistemom (110 μV). Izračunana vrednost LOD UV-Vis metode znaša 3,6 mU/ml, medtem ko za FIA-TLS metodo znaša 0,6 mU/ml. V prvem sklopu meritev smo izmerili 14 vzorcev krvnega seruma. Aktivnosti celotne ChE v teh vzorcih znašajo med 2118 mU/ml in 15172 mU/ml, povprečna aktivnost BChE in AChE v vzorcih znaša 4561 mU/ml, mediana meritev pa znaša 2964 mU/ml. V drugem sklopu meritev smo merili 19 vzorcev krvnega seruma z in brez dodatka BChE inhibitorja. Aktivnosti vzorcev brez BChE inhibitorja (celotne ChE) znašajo med 1642 mU/ml in 5958 mU/ml s povprečno vrednostjo 2910 mU/ml in mediano 2228 mU/ml, medtem ko aktivnosti istih vzorcev z dodanim inhibitorjem (samo AChE) znašajo od 519 mU/ml do 1118 mU/ml s povprečno vrednostjo 822 mU/ml in mediano 816 mU/ml. Po dodatku BChE se je aktivnost ChE v vzorcih v povprečju zmanjšala za 3,5-krat oziroma od 55 % do 85 %.
Ključne besede: Acetilholinesteraza, butirilholinesteraza, FIA-TLS, aktivnost AChE encima, inhibicija BChE encima
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 751; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (2,51 MB)

4.
DOLOČANJE ACETILHOLINESTERAZE V HUMANIH KRVNIH VZORCIH
Tjaša Birsa, 2018, magistrsko delo

Opis: V strokovni literaturi zasledimo encim acetilholinesterazo (AChE) v različnih raziskavah s področja okoljevarstva, medicine in veterine. Zmanjšana encimska aktivnost je lahko indikator onesnaženosti okolja z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi, policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki ter težkimi kovinami. Spremembe v encimski aktivnosti AChE pa so tudi biološki označevalec nekaterih nevrodegenerativnih bolezni pri človeku. V človeškem telesu se encim AChE primarno nahaja v živčnem sistemu, najdemo pa ga tudi v krvi, zlasti v membranah eritrocitov. V krvi je v večji meri prisoten tudi encim butirilholinesteraza (BChE), ki ravno tako spada v družino holinesteraz. Naš cilj je bil razviti metodo, ki bi omogočala specifično merjenje encimske aktivnosti AChE v okviru celotnih holinesteraz v krvnem serumu. Za merjenje encimske aktivnosti smo uporabili Ellmanovo metodo. Količino obarvanih produktov reakcije smo določali s spektroskopijo s toplotnimi lečami TLS in z UV-VIS spektrofotometrijo. Z različnimi koncentracijami čistega encima AChE smo najprej določili mejo zaznavnosti obeh metod (LOD). Detekcija s TLS je bila bolj občutljiva, saj je bil LOD 3,13-krat manjši kot pri detekciji z UV-VIS. Potem smo izmerili encimsko aktivnost celotnih holinesteraz AChE in BChE v serumskih vzorcih zdravih ljudi. Izračunana encimska aktivnost holinesteraz se je v analiziranih vzorcih gibala med 3004 mU mL-1 in 5698 mU mL-1. Po dodatku specifičnega inhibitorja BChE se je celotna encimska aktivnost znižala za najmanj 60 %, kar kaže, da večina holinesteraz v krvnem serumu pripada BChE. Preizkusili smo tudi metodo enojne imunske precipitacije, vendar se je le-ta izkazala za neuspešno pri ločevanju posameznih holinesteraz iz serumskih vzorcev. Na podlagi naših rezultatov smo prišli do zaključka, da je za merjenje encimske aktivnosti posameznih holinesteraz AChE in BChE v krvnem serumu najprimernejša uporaba specifičnih inhibitorjev, vendar bi bilo to metodo potrebno še dodatno optimizirati.
Ključne besede: acetilholinesteraza, krvni serum, nevrodegenerativne bolezni, spektroskopija s toplotnimi lečami, UV-VIS spektrofotometrija, imunska precipitacija.
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 553; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (1,65 MB)

5.
Vpliv proteinov APOBEC na infekcijo z virusi HPV
Tjaša Lojpur, 2018, magistrsko delo

Opis: Humani virusi papiloma (HPV) so povzročitelji najpogostejše spolno prenosljive okužbe, povezani pa so tudi z razvojem raka materničnega vratu. Proteini APOBEC so DNA/RNA editirajoči encimi, ki igrajo ključno vlogo pri prirojenih protivirusnih imunskih odzivih in so vpleteni tako v infekcijo s HPV kot tudi v razvoj rakavih obolenj pri dolgotrajni okužbi s HPV. Glavni cilj magistrskega dela je bil proučiti protivirusno delovanje proteinov APOBEC in določiti tudi ožji nabor proteinov APOBEC, vključenih v protivirusni odziv pri infekciji s HPV. Vpliv proteinov APOBEC na primarno infekcijo smo ugotavljali z uporabo psevdovirusnih delcev (PsV) HPV, v plašču katerih je bil vgrajen reporterski gen za luciferazo. Stopnjo infekcije virusov HPV v gostiteljskih celičnih linijah, transficiranih s proteini hAPOBEC, smo določali posredno preko encimske aktivnosti luciferaze. Ugotovili smo, da izražanje večine proteinov hAPOBEC zniža infektivnost PsV HPV. Izmed proučevanih proteinov hAPOBEC so imeli najmočnejši protivirusni odziv hAID, hA1, hA2, hA3A, hA3B, hA3C in hA3DE, saj so zmanjšali infektivnost PsV HPV-16 za več kot 50 %. Čeprav smo protivirusni učinek proteinov hAPOBEC ugotovili tudi pri dveh kožnih tipih, HPV-2 in HPV-5, je bil le ta značilno višji pri visokorizičnem sluzničnem tipu HPV-16. Mehanizme delovanja proteinov hAPOBEC smo ugotavljali s katalitskimi in nekatalitskimi mutantami proteinov hA3A (E72A) in hA3B (E255Q in E68Q), ki so za razliko od divjih tipov, infektivnost HPV-16 povečale. Mikroskopska analiza znotrajcelične lokalizacije izbranih proteinov hAPOBEC med infekcijo s HPV-16 pa je pokazala, da se 24 ur po infekciji zgodi premik deleža proteina hA3A iz citoplazme v jedro, kar bi lahko vplivalo na potek infekcije. V magistrskem delu smo potrdili prvotno hipotezo, da proteini APOBEC sodelujejo pri protivirusnem odzivu virusov HPV, njihov protivirusni učinek pa je odvisen tako od vrste proteina APOBEC kot tudi od tipa virusa HPV.
Ključne besede: HPV, proteini APOBEC, protivirusni odziv, infektivnost, znotrajcelična lokalizacija
Objavljeno: 05.11.2018; Ogledov: 628; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (1,64 MB)

6.
Arsenic in natural waters: hydrogeochemistry characterization and toxicity effects
Doroteja Gošar, 2018, magistrsko delo

Opis: Arsenic contamination in natural water is a worldwide problem and a major health concern. In master thesis hydrogeochemistry and toxicity effects of natural waters rich in arsenic were studied. The main objective of the master thesis was to evaluate As pollution of the Freixeda stream and groundwater in abandoned Freixeda gold mine area in NE Portugal near Mirandela city (41.413767 N 7.103562 W) and compare it with the data from previous studies. Further on, toxicological evaluation of selected water samples was performed in the in vitro system of human cell line Caco-2. Chemical analyses of sampled water samples with use of different modelling sofware show that groundwater have higher sulphate and bicarbonate values than surface water, which could be the reason for As desorption and higher As values in groundwater. Water-rock interaction promotes reduction and dissolution of sulphide minerals and in reductive environments dissolution of secondary Fe minerals releases adsorbed As into solution. Toxicological testing on human cells included cytotoxicity assay, genotoxicity assay and production of reactive oxigene species (ROS). Genotoxicity was only modestly affected by a short-term exposure to As-contaminated water samples, however, higher concentrations of As in real samples lead to higher level of oxidative stress and decreased cell viability. Exposure of cells to pure As(III) solution show clear concentration dependent decrease in cell metabolism and viability, strong genotoxicity and increased ROS generation. Considering the worldwide extent of As contamination in natural waters and ability of intestinal epithelium to reduce the potential harmful effects of As, more studies evaluating the human intestinal permeability for As should be done in the future.
Ključne besede: Water quality, arsenic, hydrogeochemistry, toxicity, Caco-2 cell line
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 700; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (3,76 MB)

7.
Količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v razpoklinskem in kraškem vodonosniku na območju občine Postojna
Špela Maček, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni vir pitne vode na območju občin Postojna in Pivka je kraški vodni vir Malenščica. Izdatnost vodnega vira je dovolj velika, da zagotavlja zadostno količino vode tudi ob nizkem vodostaju, zaradi velikega prispevnega zaledja pa je kakovost vode stalno ogrožena. Magistrska naloga opisuje izvire na območju razpoklinskega vodonosnika Planinske gore in kraški izvir Korentan, ki predstavljajo možne rezervne vodne vire. V nalogi smo te vodne vire podrobneje opisali, proučili smo geološke in hidrogeološke značilnosti obravnavanega območja in izdelali litološko ter hidrogeološko karto, opredelili dejanske in potencialne vire onesnaženja. Obstoječe podatke o fizikalno kemijskih in mikrobioloških lastnostih izvirov smo dopolnili z občasnim vzorčenjem in analizami teh parametrov v obdobju od aprila 2016 do januarja 2018. Na osnovi primerjave rezultatov analiz smo sklepali na značilnosti vodonosnikov v zaledju izvirov, primerjava s Pravilnikom o pitni vodi pa je omogočila tudi oceno njihove kakovosti. Ocenili smo razpoložljive količine podzemne vode z izračunom količine infiltriranih padavin na območju vodonosnikov in oceno specifičnega odtoka z območja napajanja vodonosnika. Izsledke smo povezali v oceno primernosti obeh območij kot rezervnega vodnega vira glede na kakovostno in količinsko stanje. Povzamemo lahko, da vodni vir Korentan v času srednjega odtoka količinsko zadostuje za uporabo, v času nizkega odtoka pa je njegova kapaciteta premajhna. Vodonosnik Planinske gore pa ima dovolj vode tudi ob minimalnem vodostaju in bi ob ustrezni tehnični rešitvi lahko pokril potrebe po pitni vodi na tem območju. Surova voda obeh vodnih virov je glede na mikrobiološke raziskave neprimerna za distribucijo, saj je bakteriološko oporečna. S primerno tehnologijo čiščenja pa bi bila primerna za uporabo.
Ključne besede: kraški in razpoklinski vodonosnik, kakovost, količina, vodni vir, Planinska gora, Korentan
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 492; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (6,86 MB)

8.
Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških vodah
Lara Valentić, 2018, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo se osredotočili na postojnsko in škocjansko območje, kjer so bila opravljena vzorčenja ponikalnic Pivke in Reke z delom njunih porečij ter jamami, ki so z rekama povezane. Vzorčenja smo opravili v površinskem toku obeh ponikalnic, iztoku iz čistilne naprave v Postojni in Ilirski Bistrici, v različnih vodnih telesih v jamah (ponvicah, lužah in podzemeljskem toku ponikalnic) ter deževnici na obeh območjih. V okolici Postojne smo vzorčili izvir Malni, ki celotno Pivško kotlino oskrbuje s pitno vodo, in površinski tok reke Unice na Planinskem polju. Na škocjanskem območju smo vzorčili iztok iz smetišča Globovnik pri Ilirski Bistrici, umetno jezero Mola, izvire Timave in izvir Brojenca, ki se neposredno izlivajo v Jadransko morje. Kjer je bilo mogoče, smo odvzeli tudi vzorce sedimenta. Skupno je bilo z obeh območij zbranih 58 vzorcev vode in 29 vzorcev sedimenta. Izmed vseh 87 vzorcev je bila mikroplastika prisotna v 31 vzorcih – 26 je bilo vodnih vzorcev, mikroplastiko pa je vsebovalo tudi 5 vzorcev sedimenta. Vzorci sedimenta z mikroplastiko so bili najdeni izključno na škocjanskem območju. Mikroplastika je bila najdena tudi v vzorcih deževnice.
Ključne besede: mikroplastika, kraške vode, Postojnska jama, Škocjanske jame, porečje, vodni vzorci, vzorci sedimenta
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 856; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (22,17 MB)

9.
Optoelektronske in fotokatalitske lastnosti z vanadijem dopiranega Fe2TeO6
Mojca Vrčon Mihelj, 2018, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu sem raziskovala fotokatalitske lastnosti Fe2TeO6 in Fe2-ZTeVZO6 (0z0.7). Za ta sistem sem se odločila, ker ima rutilu sorodno kristalno strukturo, ki predstavlja trikratno osnovno celico rutila, doslej najučinkovitejšega fotokatalizatorja. Fe2TeO6 sem pripravila s sintezo v trdnem, strukturo sem karakterizirala s XRD in SEM. Fotokatalitsko aktivnost sem spremljala z razgradnjo barvila metiloranž v odvisnosti od časa pod UV in vidno svetlobo. Da bi dosegla boljšo fotokatalitsko aktivnost sem se odločila, da v sistemu sistematično zamenjam Fe3+ ione z V3+. S sintezo v trdnem sem pripravila sisteme Fe2-ZTeVZO6 (0z0.7) in jih karakterizirala s XRD, SEM in TEM. Pripravljeni sistemi so bili dvofazni, s kristalno in steklasto amorfno fazo. S homogenizacijo prahov in daljšanjem reakcijskega časa ni bilo možno doseči enofaznega sistema. Kristalna faza je vsebovala vse tri kovinske ione, medtem ko je steklasta amorfna faza vsebovala le kovinski ion vanadija. Kristalna faza je imela strukturo trirutila, intenziteta vrhov v praškovnem difraktogramu je pokazala, da je prišlo do vključitve vanadijevih ionov, vendar ne po izovalentnem mehanizmu. Vključitev vanadijevih ionov v strukturo ni povečalo fotokatalitske aktivnosti pod UV svetlobo.
Ključne besede: Fe2TeO6, trirutil, vanadij, fotoaktivnost, metiloranž
Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 886; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo (2,43 MB)

10.
Okoljska ocena tveganja fungicida folpeta za talne ekosisteme
Ana Karat, 2018, magistrsko delo

Opis: Folpet uvrščamo med najpogosteje uporabljene fungicide za preprečevanje in zdravljenje dveh vrst plesni vinske trte. Njegova uporaba je omejena na vinograde z izjemo enega pripravka, ki ga lahko uporabljamo tudi za zdravljenje zelenjave in oljk (MKGP, 2017). Pripravek, ki smo ga uporabili v magistrskem delu je Folpan 80 WDG, ki z raztapljanjem v vodi daje raztopino za škropljenje vinskih trt. Folpet smo preučevali kot okoljski stresor za talne ekosisteme s poudarkom na njegovem vplivu na organizme. Prst smo vzorčili tri leta zapored v lokalnem vinogradu. S pomočjo obstoječe literature smo optimizirali metodo ekstrakcije folpeta iz naravne prsti z uporabo avtomatizirane visokotlačne tekočinske (PLE) ekstrakcije. Pokazali smo, da je folpet s pravilnim načinom vzorčenja, shranjevanja in ekstrahiranja mogoče izmeriti v naravnih vzorcih prsti. Najvišja izmerjena koncentracija je bila 3,76 mg/kg, povprečni razpolovni čas folpeta v prsti je bil 2,3 ± 1,4 dni. Izmerjene koncentracije folpeta smo uporabili za izračun tveganja za talne organizme. Z uporabo ekotoksikoloških izogibnostnih testov na deževnikih in izopodih smo dobili koncentracijo brez vpliva na organizme (NOEC) 1,31 ± 0,01 mg/kg. Razmerje med okoljsko koncentracijo folpeta in koncentracijo, ki ne vpliva na talne organizme (PEC/PNEC) je bilo 28 v najslabšem primeru ob najvišji koncentraciji folpeta v tleh. Rezultat nakazuje na možen negativen vpliv folpeta na talno favno, vendar smo zaradi hitrega razpada folpeta v prsti tveganje za talne nevretenčarje ovrednotili kot zelo nizko in folpet priporočali za nadaljnjo rabo v vinogradništvu.
Ključne besede: folpet, okoljska ocena tveganja, talni ekosistemi, fungicid, prst
Objavljeno: 16.02.2018; Ogledov: 951; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (2,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh