11. Komparativna analiza procesa proizvodnje ventilatorjev v podjetju Hidria Rotomatika; primerjava tipov ventilatorjev z vidika življenjskega ciklaMerisa Kapić, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je z metodo analize življenjskega cikla ocenjen vpliv na okolje dveh ventilatorjev proizvajalca Hidria Rotomatika: starejši model R-11 in novejši HEC-10. Analiza zajema proizvodno fazo in fazo uporabe izdelka, medtem ko je faza razgradnje zaradi kompleksnosti in pomanjkanja podatkov iz analize vseživljenjskega cikla izključena. Analiza je pokazala, da ima v proizvodni fazi novejši model HEC-10 nekoliko manjši negativni vpliv na okolje. Model R-11 ima večji negativni vpliv na okolje v skoraj vseh kategorijah, razen kategorij raba tal in izraba mineralnih virov. Model R-11 ima za 8,8 % večji vpliv na zdravje ljudi in za 6,9 % večji vpliv na izrabo virov, medtem ko ima na drugi strani model HEC-10 za 5,1 % večji vpliv na kakovost ekosistemov. Večja razlika med ventilatorjema nastane v fazi uporabe, kjer model HEC-10 pokaže sodobno zasnovo in je zaradi manjše rabe energije prijaznejši okolju. Pri vseh kategorijah je poleg izrabe mineralnih virov imela poraba električne energije med obratovanjem največji negativni vpliv na okolje. Na zmanjšanje negativnega vseživljenjskega vpliva obeh ventilatorjev na okolje je torej ključnega pomena zmanjšanje rabe električne energije v fazi uporabe.
Ključne besede: Analiza življenjskega cikla, življenjski cikel izdelka, ventilatorji, vpliv na okolje, industrijska ekologija
Objavljeno v RUNG: 30.10.2019; Ogledov: 4355; Prenosov: 86
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
12. FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDAMatjaž Reya, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Ključne besede: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Objavljeno v RUNG: 21.10.2019; Ogledov: 4838; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,73 MB) |
13. Prihodnji scenariji rabe tal na celotnem območju Parka Škocjanske jame z uporabo prostorskega modela DynaCLUEKlemen Cotič, 2019, diplomsko delo Opis: Spremembe rabe tal, kot posledica naših dejavnosti, imajo pomemben vpliv na različne okoljske prvine, kot npr. raven biotske raznovrstnosti in erozijo tal. V tem delu se ukvarjamo s spremembo rabe tal v prihodnosti na širšem območju Regijskega parka Škocjanske jame, z uporabo geografskih informacijskih sistemov, statistike in prostorskega modeliranja. Najprej smo z uporabo zbirke različnih lokacijskih dejavnikov (nadmorska višina, naklon reliefa, ekspozicija tal, oddaljenost od cest, naselij, pedološke profile tal itd.) statistično analizirali prostorsko razporeditev rabe tal s pomočjo logistične regresije. Njivske površine se pojavljajo predvsem na območjih psevdoglenih distričnih tal, trajni nasadi pa niso odvisni od tipa tal. Zaraščene površine in gozd se pojavljajo na celotnem območju, brez močnega vpliva posameznih spremenljivk. Na podlagi različnih dokumentov in uradnih statistik smo zatem razvili tri različne scenarije rabe tal do leta 2035. V prvem se travniške in kmetijske površine obnovijo na raven iz leta 1985, drugi se osredotoča na širitev poselitvenih in industrijskih površin, tretji pa upošteva smernice trajnostnega razvoja. Po simulaciji z modelom DynaCLUE lahko ugotovimo, da se posamezne rabe tal, neodvisno od velikosti scenarija pojavljajo na podobnih mestih. Ne glede na to dejstvo razviti scenariji pomagajo določiti območja, kjer je večja verjetnost za širjenje naselij ali pa kjer je večja verjetnost opuščanja kmetijskih površin.
Ključne besede: prihodnji scenariji, raba tal, Park Škocjanske jame, logistična regresija, DynaCLUE
Objavljeno v RUNG: 17.10.2019; Ogledov: 4964; Prenosov: 145
Celotno besedilo (7,32 MB) |
14. Odvisnost koncentracije nanodelcev v zunanjem zraku od stabilnosti atmosfereAnja Petra Bencek, 2019, magistrsko delo Opis: Nanodelci v zraku škodljivo vplivajo na okolje in na človeka. Še posebej smo jim izpostavljeni v večjih mestih, kjer je njihov glavni izvor promet. Zato smo v zunanjem zraku v Ljubljani merili številčne koncentracije delcev (CN) velikosti 10 – 1083 nm z merilnikom 'Scanning Mobility Particle Sizer' proizvajalca Grimm Aerosol Technik, Nemčija, v vseh letnih časih v letu 2018. Delce smo razvrstili v dve skupini, PM0,1 in PM1,1, in spremljali njihovo odvisnost od stabilnosti atmosfere, ki smo jo določili na osnovi koncentracije radona (222Rn) v zraku. Pozimi in jeseni smo določili šest razredov stabilnosti (R1 – R6), spomladi in poleti pa pet (R1 – R5). Koncentracije delcev smo merili na Institutu "Jožef Stefan", podatke o gostoti prometa pa smo pridobili za Tržaško cesto, ki je oddaljena približno 200 m. Obdobja meritev so bila: (i) 30.12.2017 – 2.1.2018; 20. – 26.1.2018 pozimi, (ii) 12. – 18.4.2018 spomladi, (iii) 9. – 27.7.2018 poleti, in (iv) 5.9. – 6.11.2018 jeseni. Številčne koncentracije delcev so se običajno gibale v naslednjih območjih (v cm–3): (i) 2000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 5000 PM1,1 pozimi, (ii) 5000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 4000 PM1,1 spomladi, (iii) 1500 – 15000 PM0,1 in 1000 – 3000 PM1,1 poleti, in (iv) 5000 – 20000 PM0,1 in 3000 – 8000 PM1,1 jeseni. V splošnem je koncentracija PM0,1 višja za faktor 2 – 3 od koncentracije delcev PM1,1. Koncentracije delcev PM0,1 so odvisne predvsem od gostote prometa, med delovniki imamo dve izraziti konici, vezani na začetek in zaključek službe, med vikendi so koncentracije približno za polovico nižje. Skozi vse leto so njihove koncentracije v zunanjem zraku podobne, ker pa imajo krajši čas zadrževanja v ozračju, čez dan veliko bolj nihajo kot koncentracije PM1,1. Na koncentracije delcev PM1,1 vpliva promet v manjši meri, nekoliko višje koncentracije so pozimi, spomladi in jeseni, verjetno odraz kurilne sezone. Koncentracije delcev sledijo spremembam v stabilnosti atmosfere, praviloma se višajo z večanjem razreda stabilnosti. Najvišje koncentracije delcev PM1,1 so v razredu R6, to je v času dolgotrajne temperaturne inverzije. Koncentracije delcev PM0,1 se manj ujemajo z razredi stabilnosti.
Ključne besede: Nanodelec, PM1, 1 in PM0, 1, radon, stabilnost atmosfere, kontinuirna meritev, letni čas, Ljubljana
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 4257; Prenosov: 142
Celotno besedilo (4,92 MB) |
15. Vpliv bivalnih navad na dinamiko radona v domovihMonika Ferfolja, 2019, magistrsko delo Opis: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1.
Ključne besede: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom
Objavljeno v RUNG: 15.04.2019; Ogledov: 5142; Prenosov: 176
Celotno besedilo (3,52 MB) |
16. Določevanje železa v naravnih vodah s tehniko FIA-TLSGaja Tomsič, 2019, magistrsko delo Opis: Vodni organizmi potrebujejo železo za bistvene metabolne procese. Vendar pa se večina raztopljenega železa v vodi, ki ni vezana na organske molekule ali kompleksirana z anorganskimi ligandi, oksidira v železove ione Fe(III) in tvori oborino Fe(OH)3. Zato je aktivnost biomase na vodni gladini pogosto omejena z razpoložljivostjo raztopljenega železa, ki je lahko nižja od 1 nM. To dejstvo lahko vpliva tudi na širše okolje, saj ima vpliv na hitrost fiksiranja CO2 zaradi fotosinteze avtotrofne biomase. Določanje elementov v sledovih, med katerimi je tudi železo, predstavlja zaradi kompleksnosti naravne vode izziv. Določitev koncentracije železa je v preteklosti zahtevala predhodno koncentracijo vzorca z ekstrakcijo s topilom. V tem delu poročamo o rezultatih spektrometrije s toplotnimi lečami s pretočno injekcijsko analizo, ki ne potrebuje predkoncentracije železa v vzorcu.
Koncentracije železa v različnih redoks oblikah smo določali s pretočno injekcijsko analizo (FIA) z uporabo 1,10 - fenantrolina, ki kompleksira železove Fe(II) ione v stabilen kompleks z absorpcijskim maksimumom pri 508 nm. Skupno količino raztopljenega železa (Fe(II) in Fe(III)) smo določili po redukciji Fe(III) iona v Fe(II) z askorbinsko kislino. V sistemu FIA smo za detekcijo uporabili spektrometer s toplotnimi lečami (TLS); tipalni žarek je imel valovno dolžino 633 nm, vzbujevalni pa 450 nm ali 530 nm. Posledica absorpcije svetlobe vzbujevalnega žarka je segrevanje vzorca zaradi neradiacijske relaksacije absorbirane energije. Tvori se toplotna leča (TL). Detekcija temelji na razprševanju tipalnega žarka na TL. Analize vzorcev smo izvajali v »šaržnem« in »on-line« načinu. Z »on-line« konfiguracijo (1,10 - fenantrolin je sestavljal nosilno raztopino za FIA) smo lahko injicirali vzorce brez kakršnekoli predhodne priprave ali dodajanja reagentov, razen askorbinske kisline pri določevanju skupnega železa.
V tem magistrskem delu smo primerjali spodnje meje detekcije (LOD) različnih tehnik in pogojev (valovne dolžine laserske svetlobe in koncentracija nosilne raztopine v pretočnem sistemu) s ciljem, da bi dosegli najboljšo občutljivost za železove ione. FIA-TLS je primerna tudi za tehniko standardnega dodatka. Uporabnost in pravilnost FIA-TLS smo preverili z določevanjem koncentracij železa v rečni vodi.
Ključne besede: železove zvrsti, pretočna injekcijska analiza (FIA), spektrometrija s toplotnimi lečami (TLS)
Objavljeno v RUNG: 19.02.2019; Ogledov: 4837; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,30 MB) |
17. Določevanje aktivnosti AChE encima v človeškem serumu z uporabo FIA-TLS metode : Magistrsko deloAndrej Jerkič, 2018, magistrsko delo Opis: Acetilholinesteraza (AChE) in butirilholinesteraza (BChE) sta encima, odgovorna za razgradnjo nevrotransmitorja acetilholina oziroma butirilholina. Encima spadata v skupino holinesteraz in imata poleg razgradnje nevrotransmiterjev pomembno vlogo v telesu kot indikatorja za različne bolezni ter zastrupitve z organofosfati in drugimi kemikalijami.
Cilji magistrskega dela so razviti občutljivo metodo za določevanje aktivnosti AChE encima v človeškem serumu, določiti celokupno aktivnost AChE ter BChE encimov v vzorcih človeškega seruma neznanih pacientov z uporabo FIA-TLS tehnike ter izmeriti aktivnost AChE v človeškem serumu z uporabo inhibitorja BChE. Opravili smo meritve kinetike pretvorbe acetiltioholina v 5-tio-2-nitrobenzoat (TNB), na podlagi katerih smo izračunali specifično aktivnost AChE encima in aktivnosti različnih njegovih redčitev ter izvedli spektralno karakterizacijo proučevanih vzorcev. Vzorce AChE encima smo pripravili v raztopini 5,5'DITIO-bis (2-nitrobenzoični) kislini (reagent) in raztopini acetiltioholin jodida (substrat). Ugotovili smo, da je absorpcijski vrh za raztopine AChE pri valovni dolžini približno 412 nm. Z meritvami absorpcijskega spektra različnih redčitev AChE smo ugotovili, da absorbanca hitreje narašča v vzorcih z višjo koncentracijo AChE, ker se je povečevala aktivnost encima. Ugotovili smo tudi, da z nižanjem molarnosti DTNB iz 0,50 mM na 0,05 mM lahko znižamo LOD metode zaradi znižanja vrednosti signala slepega vzorca. Tega ne moremo trditi pri znižanju koncentracije DTNB iz 0,05 mM na 0,025 mM zaradi nepopolne reakcije med acetilholinom (ACh), 5-tio-2-nitrobenzoatom (TNB) in acetilholinesterazo (AChE). Metodo FIA-TLS smo optimizirali z uporabo daljše mešalne zanke ter s povečanjem moči vzbujevalnega žarka. Z optimizacijo FIA-TLS sistema nam je uspelo izmeriti vrednosti TLS signala vzorcev z nižjo koncentracijo AChE encima (70 μV) v primerjavi z neoptimiziranim TLS sistemom (110 μV). Izračunana vrednost LOD UV-Vis metode znaša 3,6 mU/ml, medtem ko za FIA-TLS metodo znaša 0,6 mU/ml. V prvem sklopu meritev smo izmerili 14 vzorcev krvnega seruma. Aktivnosti celotne ChE v teh vzorcih znašajo med 2118 mU/ml in 15172 mU/ml, povprečna aktivnost BChE in AChE v vzorcih znaša 4561 mU/ml, mediana meritev pa znaša 2964 mU/ml. V drugem sklopu meritev smo merili 19 vzorcev krvnega seruma z in brez dodatka BChE inhibitorja. Aktivnosti vzorcev brez BChE inhibitorja (celotne ChE) znašajo med 1642 mU/ml in 5958 mU/ml s povprečno vrednostjo 2910 mU/ml in mediano 2228 mU/ml, medtem ko aktivnosti istih vzorcev z dodanim inhibitorjem (samo AChE) znašajo od 519 mU/ml do 1118 mU/ml s povprečno vrednostjo 822 mU/ml in mediano 816 mU/ml. Po dodatku BChE se je aktivnost ChE v vzorcih v povprečju zmanjšala za 3,5-krat oziroma od 55 % do 85 %.
Ključne besede: Acetilholinesteraza, butirilholinesteraza, FIA-TLS, aktivnost AChE encima, inhibicija BChE encima
Objavljeno v RUNG: 30.11.2018; Ogledov: 4683; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,51 MB) |
18. DOLOČANJE ACETILHOLINESTERAZE V HUMANIH KRVNIH VZORCIHTjaša Birsa, 2018, magistrsko delo Opis: V strokovni literaturi zasledimo encim acetilholinesterazo (AChE) v različnih raziskavah s področja okoljevarstva, medicine in veterine. Zmanjšana encimska aktivnost je lahko indikator onesnaženosti okolja z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi, policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki ter težkimi kovinami. Spremembe v encimski aktivnosti AChE pa so tudi biološki označevalec nekaterih nevrodegenerativnih bolezni pri človeku.
V človeškem telesu se encim AChE primarno nahaja v živčnem sistemu, najdemo pa ga tudi v krvi, zlasti v membranah eritrocitov. V krvi je v večji meri prisoten tudi encim butirilholinesteraza (BChE), ki ravno tako spada v družino holinesteraz. Naš cilj je bil razviti metodo, ki bi omogočala specifično merjenje encimske aktivnosti AChE v okviru celotnih holinesteraz v krvnem serumu.
Za merjenje encimske aktivnosti smo uporabili Ellmanovo metodo. Količino obarvanih produktov reakcije smo določali s spektroskopijo s toplotnimi lečami TLS in z UV-VIS spektrofotometrijo. Z različnimi koncentracijami čistega encima AChE smo najprej določili mejo zaznavnosti obeh metod (LOD). Detekcija s TLS je bila bolj občutljiva, saj je bil LOD 3,13-krat manjši kot pri detekciji z UV-VIS. Potem smo izmerili encimsko aktivnost celotnih holinesteraz AChE in BChE v serumskih vzorcih zdravih ljudi. Izračunana encimska aktivnost holinesteraz se je v analiziranih vzorcih gibala med 3004 mU mL-1 in 5698 mU mL-1. Po dodatku specifičnega inhibitorja BChE se je celotna encimska aktivnost znižala za najmanj 60 %, kar kaže, da večina holinesteraz v krvnem serumu pripada BChE. Preizkusili smo tudi metodo enojne imunske precipitacije, vendar se je le-ta izkazala za neuspešno pri ločevanju posameznih holinesteraz iz serumskih vzorcev.
Na podlagi naših rezultatov smo prišli do zaključka, da je za merjenje encimske aktivnosti posameznih holinesteraz AChE in BChE v krvnem serumu najprimernejša uporaba specifičnih inhibitorjev, vendar bi bilo to metodo potrebno še dodatno optimizirati.
Ključne besede: acetilholinesteraza, krvni serum, nevrodegenerativne bolezni, spektroskopija s toplotnimi lečami, UV-VIS spektrofotometrija, imunska precipitacija.
Objavljeno v RUNG: 07.11.2018; Ogledov: 6000; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,65 MB) |
19. Vpliv proteinov APOBEC na infekcijo z virusi HPVTjaša Lojpur, 2018, magistrsko delo Opis: Humani virusi papiloma (HPV) so povzročitelji najpogostejše spolno prenosljive okužbe, povezani pa so tudi z razvojem raka materničnega vratu. Proteini APOBEC so DNA/RNA editirajoči encimi, ki igrajo ključno vlogo pri prirojenih protivirusnih imunskih odzivih in so vpleteni tako v infekcijo s HPV kot tudi v razvoj rakavih obolenj pri dolgotrajni okužbi s HPV. Glavni cilj magistrskega dela je bil proučiti protivirusno delovanje proteinov APOBEC in določiti tudi ožji nabor proteinov APOBEC, vključenih v protivirusni odziv pri infekciji s HPV. Vpliv proteinov APOBEC na primarno infekcijo smo ugotavljali z uporabo psevdovirusnih delcev (PsV) HPV, v plašču katerih je bil vgrajen reporterski gen za luciferazo. Stopnjo infekcije virusov HPV v gostiteljskih celičnih linijah, transficiranih s proteini hAPOBEC, smo določali posredno preko encimske aktivnosti luciferaze. Ugotovili smo, da izražanje večine proteinov hAPOBEC zniža infektivnost PsV HPV. Izmed proučevanih proteinov hAPOBEC so imeli najmočnejši protivirusni odziv hAID, hA1, hA2, hA3A, hA3B, hA3C in hA3DE, saj so zmanjšali infektivnost PsV HPV-16 za več kot 50 %. Čeprav smo protivirusni učinek proteinov hAPOBEC ugotovili tudi pri dveh kožnih tipih, HPV-2 in HPV-5, je bil le ta značilno višji pri visokorizičnem sluzničnem tipu HPV-16. Mehanizme delovanja proteinov hAPOBEC smo ugotavljali s katalitskimi in nekatalitskimi mutantami proteinov hA3A (E72A) in hA3B (E255Q in E68Q), ki so za razliko od divjih tipov, infektivnost HPV-16 povečale. Mikroskopska analiza znotrajcelične lokalizacije izbranih proteinov hAPOBEC med infekcijo s HPV-16 pa je pokazala, da se 24 ur po infekciji zgodi premik deleža proteina hA3A iz citoplazme v jedro, kar bi lahko vplivalo na potek infekcije. V magistrskem delu smo potrdili prvotno hipotezo, da proteini APOBEC sodelujejo pri protivirusnem odzivu virusov HPV, njihov protivirusni učinek pa je odvisen tako od vrste proteina APOBEC kot tudi od tipa virusa HPV.
Ključne besede: HPV, proteini APOBEC, protivirusni odziv, infektivnost, znotrajcelična lokalizacija
Objavljeno v RUNG: 05.11.2018; Ogledov: 5393; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,64 MB) |
20. Arsenic in natural waters: hydrogeochemistry characterization and toxicity effectsDoroteja Gošar, 2018, magistrsko delo Opis: Arsenic contamination in natural water is a worldwide problem and a major health concern. In master thesis hydrogeochemistry and toxicity effects of natural waters rich in arsenic were studied. The main objective of the master thesis was to evaluate As pollution of the Freixeda stream and groundwater in abandoned Freixeda gold mine area in NE Portugal near Mirandela city (41.413767 N 7.103562 W) and compare it with the data from previous studies. Further on, toxicological evaluation of selected water samples was performed in the in vitro system of human cell line Caco-2.
Chemical analyses of sampled water samples with use of different modelling sofware show that groundwater have higher sulphate and bicarbonate values than surface water, which could be the reason for As desorption and higher As values in groundwater. Water-rock interaction promotes reduction and dissolution of sulphide minerals and in reductive environments dissolution of secondary Fe minerals releases adsorbed As into solution.
Toxicological testing on human cells included cytotoxicity assay, genotoxicity assay and production of reactive oxigene species (ROS). Genotoxicity was only modestly affected by a short-term exposure to As-contaminated water samples, however, higher concentrations of As in real samples lead to higher level of oxidative stress and decreased cell viability. Exposure of cells to pure As(III) solution show clear concentration dependent decrease in cell metabolism and viability, strong genotoxicity and increased ROS generation.
Considering the worldwide extent of As contamination in natural waters and ability of intestinal epithelium to reduce the potential harmful effects of As, more studies evaluating the human intestinal permeability for As should be done in the future.
Ključne besede: Water quality, arsenic, hydrogeochemistry, toxicity, Caco-2 cell line
Objavljeno v RUNG: 26.09.2018; Ogledov: 5331; Prenosov: 197
Celotno besedilo (3,76 MB) |
