Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 216
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Kritični pogled in ocena koristi državnega programa za obvladovanje raka skozi prizmo treh državnih presejalnih programov: ZORA, DORA in Svit, v povezavi z okoljskimi dejavniki
Ajda Delić, 2015, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je pojavnost rakastih bolezni povsod po svetu v porastu. Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti, po zadnjih podatkih pa je prišel že na prvo mesto. Tudi zato je bil v Sloveniji sprejet Državni program za obvladovanje raka, katerega primarni cilj je zmanjševanje bremena raka v Sloveniji. V ta namen so bili organizirani trije presejalni programi: DORA (za rak dojk), ZORA (za rak materničnega vratu) in Svit (za rak debelega črevesa in danke). Vsi presejalni programi so namenjeni temu, da se zniža obolevnost za tistim rakom, ki mu je namenjeno presejanje, pa tudi zato, da se zniža umrljivost. Presejanje pomeni uporabo čim preprostejših preiskav, ki med ljudmi brez kliničnih težav odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazivno ali zgodnjo invazivno obliko raka, oziroma so izpostavljeni dejavnikom tveganja, za katere je znano, da povzročajo rak. Namen diplomskega dela je, predstaviti in kritično oceniti Državni program za obvladovanje raka z analizo do sedaj dostopnih podatkov treh presejalnih programov, ki delujejo v Sloveniji. Iz podatkov je razvidno, da je presejalni program ZORA učinkovit pri zmanjševanju incidence (od uvedbe pojavnost novih primerov raka padla za več kot 40%), rahlo pa pada tudi umrljivost. Podatki kažejo tudi, da če bo dovolj velika udeležba (več kot 70%), bosta tudi druga dva presejalna programa dala podobne rezultate.
Ključne besede: DPOR, presejanje, rak, umrljivost, incidenca
Objavljeno: 17.07.2015; Ogledov: 1718; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (966,11 KB)

42.
Interdisciplinarnost in varovanje okolja: analiza interdisciplinarnega angažiranja slovenske skupnosti
Dušan Alašević, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen te magistrske naloge je analizirati interdisciplinarno angažiranje raziskovalcev v okviru projektov, ki se osredotočajo na varovanje okolja in so v letih od 2006 do 2013 prejeli sredstva preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Splošne informacije o projektih so bile pridobljene preko Informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji – SICRIS. Na podlagi tako pridobljenih informacij je bilo izbranih 40 projektov kateri se osredotočajo na okolijske teme. Te smo nato podrobneje analizirali. Informacije o interdisciplinarnem angažiranju in integraciji znanja so bile pridobljene preko polstrukturiranih intervjujev z vodijo znanstvenega projekta. Pridobljeni rezultati nakazujejo, da so Slovenski raziskovalci aktivni v multidisciplinarno in interdisciplinarno oblikovanih projektih, ter nekoliko manj v transdisciplinarno oblikovanih projektih, kot tudi da si želijo sodelovanja z raziskovalci iz različnih znanstvenih disciplin. V okviru izbranega vzorca večina sodelovanj poteka preko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Štefan. Pridobljeni rezultati kažejo, da vzorec izbranih projektov prioritizira sledeča okolijska vprašanja: onesnaževanje vode (27%), onesnaževanje tal (18%) ter gozdarstvo (13%).
Ključne besede: Interdisciplinarnost, Multidisciplinarnost, Transdisciplinarnost, integracija znanja, varovanje okolja, Slovenija, ARRS.
Objavljeno: 30.04.2015; Ogledov: 1735; Prenosov: 57
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

43.
Metode določanja mikroorganizmov prisotnih v balastnih vodah
Tina Govednik, 2015, diplomsko delo

Opis: Tujerodne vrste predstavljajo svetovni problem v morskih in sladkovodnih okoljih ter posledično ustvarjajo nevarnost za zdravje ljudi in okolja ter morsko biotsko raznovrstnost. Čezoceanske plovbe in promet omogočajo globalne povezave in istočasno prenos patogenih in drugih organizmov. Glavno pot vnosa tujerodnih vrst v okolje predstavlja balastna voda in sediment v ladijskih tankih. Z obstoječimi tehnologijami in priporočenimi standardi, ki jih je predlagala Mednarodna pomorska organizacija (IMO) lahko delno obvladujemo biološko onesnaževanje. Do sedaj nobena tehnologija ni bila dovolj učinkovita, da bi lahko odstranila vse organizme iz balastnih vod. Zato je bila predlagana študija določanja biološkega in kemičnega stanja v pristaniščih in s tem določanja kakovosti voda pred črpanjem v balastne tanke. V diplomski nalogi sem povzela nekatere predpise in razpoložljive tehnologije za določanje kakovosti in dezinfekcijsko obdelavo balastnih voda. Namen diplomske naloge je bil predvsem določitev koncentracij fekalnih koliformnih bakterij in celokupne združbe bakterij v ustju reke Rižane, kjer je glavni pomol za privez ladij v luki Koper, dveh drugih bazenov v neposredni bližini in na referenčni postaji na sredini Koprskega zaliva. Analize fekalnih koliformnih bakterij smo opravili z metodo membranske filtracije in pri tem uporabili različna gojišča, priporočena za analize koliformnih bakterij. Rezultati vzorcev morske vode kažejo, da je vzorčeno mesto v ustju reke Rižane onesnaženo, kamor se sicer izlivajo tudi odpadne vode čistilne naprave Koper. Pri vzorcih sedimenta so mikrobiološki rezultati zelo različni, vendar smo visoke vrednosti bakterij zaznali na vseh vzorčnih mestih v področju luke Koper. Primerjali smo tudi razlike v vrstni sestavi celokupne bakterijske združbe med vzorci vode in sedimenta različnih vzorčnih mest v Koprskem zalivu z metodo denaturacijske gradientne gelske elektroforeze.
Ključne besede: balastne vode, metode membranske filtracije, fekalni koliformi
Objavljeno: 22.04.2015; Ogledov: 1460; Prenosov: 109
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

44.
Določanje tiametoksama na solati v času karence
Tjaša Lojpur, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila rezultate in ugotovitve po izvedbi poskusa na terenu. Podala sem dnevne koncentracije neonikotinoida tiametoksama, enega novejših kontaktnih sistemičnih insekticidov, ki sem ga uporabila na rdeči solati »Red Salad Bowl« (Lactuca sativa), posejani na kmetijski površini. Aktivno snov tiametoksam sem na solato nanesla v obliki fitofarmacevtskega pripravka Actara WG 25, ki se ga uporablja za zatiranje listnih uši in nato spremljala njeno koncentracijo vsak dan v času 7-dnevne karence ter 3. in 7. dan po njej. V ta namen sem uporabila optimizirano metodo za določanje vsebnosti tiametoksama v vzorcih solate. Izvedla sem klasično kemijsko analizo na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti s spektrofotometrijskim detektorjem z diodno matriko (HPLC-DAD). Za obdelavo podatkov sem uporabila osnovne statistične metode (povprečna vrednost, standardni odmik, R²). Z raziskavo sem potrdila, da je v času 7-dnevne karence koncentracija tiametoksama upadla pod mejno vrednost ostankov pesticida (MRL), ki znaša 5 mg/kg in to že 4. dan po nanosu fitofarmacevtskega sredstva, ko je koncentracija njegove aktivne snovi na solati znašala 4,94 mg/kg. Izkoristek ekstrakcije, ki sem jo izvedla v vodi, je znašal 89,71 %, meja detekcije (LOD) pa 0,24 mg/kg. Ugotavljala sem tudi, kako različni meteorološki pojavi, kot so prisotnost sonca, oblačnost in obilnejše deževje vplivajo na hitrost razgradnje tiametoksama na solati. Izkazalo se je, da koncentracija tiametoksama pod vplivom svetlobe upada, ravno tako pa koncentracija znatno upade ob obilnejšem deževju. Za potrebe določanja koncentracije aktivne snovi med samim poskusom sem pripravila tudi umeritveno premico z R²=0,9996 in sicer na način, da sem na HPLC-DAD izvedla meritve vzorcev znanih koncentracij tiametoksama na solati (3,125 mg/kg, 6,25 mg/kg, 12,5 mg/kg, 25 mg/kg in 50 mg/kg).
Ključne besede: fotorazgradnja, tiametoksam, karenca, solata, hidroliza, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 1323; Prenosov: 88
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

45.
Oskrba s pitno vodo v Zgornji Bohinjski dolini in na planinskih postojankah, ki jih naselja obsegajo
Tamara Dobravec, 2015, diplomsko delo

Opis: Na obravnavanem območju Zgornje Bohinjske doline (Jereka, Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor in Stara Fužina) in na planinskih postojankah, ki jih naselja katastrsko obsegajo, javne oskrbe s pitno vodo z izjemo naselja Stare Fužine ni. V Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Studoru so prebivalci priključeni na mreže lokalnih vodovodov, ki so v upravljanju vodovodnih zadrug, v Jereki pa so prebivalci odvisni od lastnih virov pitne vode. Dezinficiranje se redno uporablja le na dveh zajetjih in sicer na javnemu zajetju Voje, ki oskrbuje Staro Fužino in zajetju Ribnica, ki oskrbuje Srednjo vas. V nalogi sem s pomočjo obstoječih analiz, anketiranja in terenskega pregleda območij raziskala način oskrbe in mikrobiološko ter fizikalno-kemijsko kakovost pitne vode v naseljih in na planinskih postojankah. Določila sem rabo prostora na napajalnih območjih in sklepala na potencialne onesnaževalce. Raziskava je pokazala, da je kakovost vode v naseljih razmeroma dobra, občasno prihaja do mikrobiološkega onesnaženja, katerega vzrok je pašništvo v zaledju ali neurejenost odpadnih voda. Zaradi neprimerne lege, zgradbe in nezavarovanosti zajetja, voda ni pitna skoraj v polovici obravnavanih planinskih postojank. Ugotovila sem, da so vodovarstvena območja določena samo za zajetje Voje in bi bila nujna določitev še za ostala zajetja, saj so ključnega pomena za ohranjanje kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, javni vodovodi, planinske postojanke, oskrba s pitno vodo, zajetja, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 1622; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

46.
47.
48.
49.
Analiza kvalitete različnih vodnih virov na lokaciji mesta Kočevje
Tatjana Rauh, 2015, diplomsko delo

Ključne besede: vodni viri, Kočevska, kras, trendi, diplomske naloge
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1218; Prenosov: 113
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

50.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh