Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 220
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Alternativni nosilci za TiO2 v procesih fotokatalize
Rok Oblak, 2015, magistrsko delo

Opis: Z naraščanjem populacije na Zemlji se povečuje potreba po čisti pitni vodi, hkrati pa, zaradi dvigovanja standarda življenja, močno narašča tudi količina odpadnih vod. Za čiščenje odpadnih vod se uporabljajo številni fizikalni, biološki in kemijski procesi, katerih učinkovitost je odvisna od prisotnih onesnaževal. Napredne oksidacijske metode (NOM) se uporabljajo za razgradnjo težje razgradljivih organskih onesnaževal. Pri tem gre za kemično obdelavo odpadnih vod z namenom razgradnje organskih snovi z oksidacijo preko hidroksilnih radikalov. Dve izmed naprednih oksidacijskih metod sta tudi fotokatalitska oksidacija in fotokatalitska ozonacija. Fotokataliza običajno poteka pod UV svetlobo v prisotnosti fotokatalizatorja (npr. TiO2). Fotokatalizator je lahko suspendiran v raztopini ali pa pritrjen na različne nosilce/substrate. Drug način uporabe je sicer manj učinkovit, vendar enostavnejši in zato bolj primeren za prenos tehnologije v prakso. V svoji magistrski nalogi sem se ukvarjal z iskanjem novih nosilcev za fotokatalizator in razvojem metod za nanos TiO2 na izbrane nosilce. Kot fotokatalizator sem po opravljenih poskusih z več katalizatorji uporabil Aeroxide® TiO2 P-90, proizvajalca Evonik. Preizkusil sem dva nosilca, in sicer pletena steklena vlakna in pa mrežico iz nerjavečega jekla. Izbrana sta bila, ker sta kemijsko inertna, poleg tega pa ju je enostavno prilagajati obliki reaktorske celice. Učinkovitost nosilcev sem preverjal z razgradnjo vodnih raztopin fenola in komercialnega tekstilnega barvila, Reactive Blue 19. Razgradnjo sem izvajal v pretočnem fotoreaktorju. Za analizo vzorcev sem uporabil visokotlačno tekočinsko kromatografijo (HPLC), analizo celokupnega ogljika (TOC) in pa UV-VIS spektrofotometer. Oba nosilca sta se izkazala za učinkovita, vendar pri različnih metodah. Steklena vlakna so bila najučinkovitejša pri fotokatalitski oksidaciji, mrežica iz nerjavečega jekla pa pri fotokatalitski ozonaciji. Za oba nosilca sta bili razviti tudi metodi nanašanja TiO2.
Ključne besede: TiO2 fotokataliza, P90, fenol, Reactive Blue 19, pretočni reaktor, steklena vlakna, mrežica iz nerjavečega jekla
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 1891; Prenosov: 83
.pdf Polno besedilo (3,55 MB)

42.
Optimizacija poroznih materialov za zajemanje CO2
Lara Valentić, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želela raziskati razlike v sposobnostih za vezavo ogljikovega dioksida v kovinsko-organskih poroznih (MOF) materialih, sintetiziranih z okoljsko manj obremenjujočimi reaktanti, kot so trenutno v uporabi, in oceniti primernost materialov za zajem ogljikovega dioksida iz dimnih plinov v že obstoječih tehnoloških procesih. Pri sintezah sem spreminjala vir Mg in Al ionov, vrsto organskih ligandov in topil, temperaturo in čas sinteze. Večina produktov je bila narejena s solvotermalno sintezo, dva produkta sem poskusila optimizirati z mikrovalovno sintezo. Sintetiziranim produktom sem določala strukturo in/ali poroznost z uporabo rentgenske difrakcije (XRD), elektronske mikroskopije z uporabo elementne analize (SEM in EDX) ter s fizisorpcijo dušika. Najprimernejše produkte sem nato testirala za zajem ogljikovega dioksida. Najboljši produkt za zajemanje ogljikovega dioksida je Al-BPDC, aromatski kovinsko-organski porozni material z BET-specifično površino 1712 m2/g. Alifatski produkti z aluminijem in magnezijem (sukcionat, glutarat in pimelat) imajo opazno stopnjo adsorpcije šele pri visokih tlakih, zato niso primerni za adsorpcijo in zajem ogljikovega dioksida iz dimnih plinov.
Ključne besede: kovinsko-organski porozni materiali, zajem CO2, strukturna karakterizacija, alifatski karboksilati, aromatski karboksilati
Objavljeno: 01.09.2015; Ogledov: 1443; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (3,63 MB)

43.
Vrednotenje naravne aktivnosti acetilholinesteraze in koncentracije metalotioneinov v klapavicah (Mytilus galloprovincialis Lamarck, 1819)
Jan Debenjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Škodljive učinke onesnaženja lahko določimo z merjenjem specifičnih odzivov na onesnaženje – z biomarkerji. Izmeril sem aktivnost acetilholinesteraze (odgovor na onesnaženje z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi) in koncentracije metalotioneinov (odgovor na onesnaženje s težkimi kovinami) v klapavicah, ki so bile nabrane na štirih vzorčnih mestih. Izračunal sem kondicijski in gonadosomatski indeks klapavic ter izmeril okoljske parametre morske vode (temperatura, koncentracija kisika, slanost in pH). Meritve sem opravljal v pomladnem in v jesenskem obdobju leta 2011, da bi ugotovil, ali se vrednosti izmerjenih biomarkerjev razlikujejo med sezonami in med vzorčnimi mesti. Izbrana vzorčna mesta so bila: školjčišče ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB), marina v Kopru (vzorčno mesto 00TM) ter školjčišči v Strunjanskem (vzorčno mesto 0024) in Piranskem zalivu (vzorčno mesto 0035). Največjo aktivnost acetilholinesteraze (AChE) sem izmeril v klapavicah iz Strunjanskega zaliva (119 ± 18 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 114 ± 6 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju) in v klapavicah iz školjčišča ob Debelem rtiču (118 ± 11 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 109 ± 11 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju). Najnižjo aktivnost AChE sem izmeril v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu: 75 ± 6 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 60 ± 7 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Izmerjena aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu je bila 97 ± 12 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju ter 86 ± 8 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Najvišje koncentracije metalotioneinov (MT) so bile izmerjene v jesenskem vzorčenju, v klapavicah iz vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu, in sicer 79 ± 9 µg MT g-1 mokre mase vzorca. Najnižjo vsebnost MT v klapavicah sem izmeril jeseni, v vzorcih iz Koprskega zaliva (vzorčno mesto 00TM): 50 ± 6 µg MT g-1 mokre mase. V jesenskem času so bile koncentracije MT v vzorcih iz Strunjanskega zaliva (vzorčno mesto 0024) 75 ± 7µg MT g-1 mokre mase ter v vzorcih iz školjčišča ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB) 67 ± 15 µg MT g-1 mokre mase. Spomladi so bile koncentracije MT med vzorčnimi mesti bolj izenačene: na vzorčnem mestu 00TM je bila koncentracija MT 60 ± 3 µg MT g-1 mokre mase, enako na vzorčnem mestu 0035 v Piranskem zalivu (60 ± 10 µg MT g-1 mokre mase tkiva) ter 65 ± 9 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 00DB ob Debelem rtiču in 68 ± 10 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 0024 v Strunjanskem zalivu. Značilno nižjo koncentracijo MT sem izmeril na vzorčnem mestu 00TM v Koprskem zalivu v jesenskem vzorčenju. Razlik v koncentraciji MT med sezonama nisem ugotovil. Sezonskih razlik v aktivnosti AChE med vzorčnimi mesti nisem našel. Ugotovil sem, da je aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu in v klapavicah iz Piranskega zaliva (vzorčno mesto 0035), v obeh sezonah značilno nižja, kar kaže na trajno izpostavljenost višjim koncentracijam onesnaževal, ki zavirajo AChE v primerjavi s preostalimi vzorčnimi mesti.
Ključne besede: Mytilus galloprovincialis, acetilholinesteraza, metalotioneini, težke kovine, organofosfatni pesticidi
Objavljeno: 01.09.2015; Ogledov: 1870; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (3,30 MB)

44.
Kritični pogled in ocena koristi državnega programa za obvladovanje raka skozi prizmo treh državnih presejalnih programov: ZORA, DORA in Svit, v povezavi z okoljskimi dejavniki
Ajda Delić, 2015, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je pojavnost rakastih bolezni povsod po svetu v porastu. Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti, po zadnjih podatkih pa je prišel že na prvo mesto. Tudi zato je bil v Sloveniji sprejet Državni program za obvladovanje raka, katerega primarni cilj je zmanjševanje bremena raka v Sloveniji. V ta namen so bili organizirani trije presejalni programi: DORA (za rak dojk), ZORA (za rak materničnega vratu) in Svit (za rak debelega črevesa in danke). Vsi presejalni programi so namenjeni temu, da se zniža obolevnost za tistim rakom, ki mu je namenjeno presejanje, pa tudi zato, da se zniža umrljivost. Presejanje pomeni uporabo čim preprostejših preiskav, ki med ljudmi brez kliničnih težav odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazivno ali zgodnjo invazivno obliko raka, oziroma so izpostavljeni dejavnikom tveganja, za katere je znano, da povzročajo rak. Namen diplomskega dela je, predstaviti in kritično oceniti Državni program za obvladovanje raka z analizo do sedaj dostopnih podatkov treh presejalnih programov, ki delujejo v Sloveniji. Iz podatkov je razvidno, da je presejalni program ZORA učinkovit pri zmanjševanju incidence (od uvedbe pojavnost novih primerov raka padla za več kot 40%), rahlo pa pada tudi umrljivost. Podatki kažejo tudi, da če bo dovolj velika udeležba (več kot 70%), bosta tudi druga dva presejalna programa dala podobne rezultate.
Ključne besede: DPOR, presejanje, rak, umrljivost, incidenca
Objavljeno: 17.07.2015; Ogledov: 1822; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (966,11 KB)

45.
Interdisciplinarnost in varovanje okolja: analiza interdisciplinarnega angažiranja slovenske skupnosti
Dušan Alašević, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen te magistrske naloge je analizirati interdisciplinarno angažiranje raziskovalcev v okviru projektov, ki se osredotočajo na varovanje okolja in so v letih od 2006 do 2013 prejeli sredstva preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Splošne informacije o projektih so bile pridobljene preko Informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji – SICRIS. Na podlagi tako pridobljenih informacij je bilo izbranih 40 projektov kateri se osredotočajo na okolijske teme. Te smo nato podrobneje analizirali. Informacije o interdisciplinarnem angažiranju in integraciji znanja so bile pridobljene preko polstrukturiranih intervjujev z vodijo znanstvenega projekta. Pridobljeni rezultati nakazujejo, da so Slovenski raziskovalci aktivni v multidisciplinarno in interdisciplinarno oblikovanih projektih, ter nekoliko manj v transdisciplinarno oblikovanih projektih, kot tudi da si želijo sodelovanja z raziskovalci iz različnih znanstvenih disciplin. V okviru izbranega vzorca večina sodelovanj poteka preko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Štefan. Pridobljeni rezultati kažejo, da vzorec izbranih projektov prioritizira sledeča okolijska vprašanja: onesnaževanje vode (27%), onesnaževanje tal (18%) ter gozdarstvo (13%).
Ključne besede: Interdisciplinarnost, Multidisciplinarnost, Transdisciplinarnost, integracija znanja, varovanje okolja, Slovenija, ARRS.
Objavljeno: 30.04.2015; Ogledov: 1835; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

46.
Metode določanja mikroorganizmov prisotnih v balastnih vodah
Tina Govednik, 2015, diplomsko delo

Opis: Tujerodne vrste predstavljajo svetovni problem v morskih in sladkovodnih okoljih ter posledično ustvarjajo nevarnost za zdravje ljudi in okolja ter morsko biotsko raznovrstnost. Čezoceanske plovbe in promet omogočajo globalne povezave in istočasno prenos patogenih in drugih organizmov. Glavno pot vnosa tujerodnih vrst v okolje predstavlja balastna voda in sediment v ladijskih tankih. Z obstoječimi tehnologijami in priporočenimi standardi, ki jih je predlagala Mednarodna pomorska organizacija (IMO) lahko delno obvladujemo biološko onesnaževanje. Do sedaj nobena tehnologija ni bila dovolj učinkovita, da bi lahko odstranila vse organizme iz balastnih vod. Zato je bila predlagana študija določanja biološkega in kemičnega stanja v pristaniščih in s tem določanja kakovosti voda pred črpanjem v balastne tanke. V diplomski nalogi sem povzela nekatere predpise in razpoložljive tehnologije za določanje kakovosti in dezinfekcijsko obdelavo balastnih voda. Namen diplomske naloge je bil predvsem določitev koncentracij fekalnih koliformnih bakterij in celokupne združbe bakterij v ustju reke Rižane, kjer je glavni pomol za privez ladij v luki Koper, dveh drugih bazenov v neposredni bližini in na referenčni postaji na sredini Koprskega zaliva. Analize fekalnih koliformnih bakterij smo opravili z metodo membranske filtracije in pri tem uporabili različna gojišča, priporočena za analize koliformnih bakterij. Rezultati vzorcev morske vode kažejo, da je vzorčeno mesto v ustju reke Rižane onesnaženo, kamor se sicer izlivajo tudi odpadne vode čistilne naprave Koper. Pri vzorcih sedimenta so mikrobiološki rezultati zelo različni, vendar smo visoke vrednosti bakterij zaznali na vseh vzorčnih mestih v področju luke Koper. Primerjali smo tudi razlike v vrstni sestavi celokupne bakterijske združbe med vzorci vode in sedimenta različnih vzorčnih mest v Koprskem zalivu z metodo denaturacijske gradientne gelske elektroforeze.
Ključne besede: balastne vode, metode membranske filtracije, fekalni koliformi
Objavljeno: 22.04.2015; Ogledov: 1542; Prenosov: 120
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

47.
Določanje tiametoksama na solati v času karence
Tjaša Lojpur, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila rezultate in ugotovitve po izvedbi poskusa na terenu. Podala sem dnevne koncentracije neonikotinoida tiametoksama, enega novejših kontaktnih sistemičnih insekticidov, ki sem ga uporabila na rdeči solati »Red Salad Bowl« (Lactuca sativa), posejani na kmetijski površini. Aktivno snov tiametoksam sem na solato nanesla v obliki fitofarmacevtskega pripravka Actara WG 25, ki se ga uporablja za zatiranje listnih uši in nato spremljala njeno koncentracijo vsak dan v času 7-dnevne karence ter 3. in 7. dan po njej. V ta namen sem uporabila optimizirano metodo za določanje vsebnosti tiametoksama v vzorcih solate. Izvedla sem klasično kemijsko analizo na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti s spektrofotometrijskim detektorjem z diodno matriko (HPLC-DAD). Za obdelavo podatkov sem uporabila osnovne statistične metode (povprečna vrednost, standardni odmik, R²). Z raziskavo sem potrdila, da je v času 7-dnevne karence koncentracija tiametoksama upadla pod mejno vrednost ostankov pesticida (MRL), ki znaša 5 mg/kg in to že 4. dan po nanosu fitofarmacevtskega sredstva, ko je koncentracija njegove aktivne snovi na solati znašala 4,94 mg/kg. Izkoristek ekstrakcije, ki sem jo izvedla v vodi, je znašal 89,71 %, meja detekcije (LOD) pa 0,24 mg/kg. Ugotavljala sem tudi, kako različni meteorološki pojavi, kot so prisotnost sonca, oblačnost in obilnejše deževje vplivajo na hitrost razgradnje tiametoksama na solati. Izkazalo se je, da koncentracija tiametoksama pod vplivom svetlobe upada, ravno tako pa koncentracija znatno upade ob obilnejšem deževju. Za potrebe določanja koncentracije aktivne snovi med samim poskusom sem pripravila tudi umeritveno premico z R²=0,9996 in sicer na način, da sem na HPLC-DAD izvedla meritve vzorcev znanih koncentracij tiametoksama na solati (3,125 mg/kg, 6,25 mg/kg, 12,5 mg/kg, 25 mg/kg in 50 mg/kg).
Ključne besede: fotorazgradnja, tiametoksam, karenca, solata, hidroliza, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 1392; Prenosov: 95
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

48.
Oskrba s pitno vodo v Zgornji Bohinjski dolini in na planinskih postojankah, ki jih naselja obsegajo
Tamara Dobravec, 2015, diplomsko delo

Opis: Na obravnavanem območju Zgornje Bohinjske doline (Jereka, Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor in Stara Fužina) in na planinskih postojankah, ki jih naselja katastrsko obsegajo, javne oskrbe s pitno vodo z izjemo naselja Stare Fužine ni. V Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Studoru so prebivalci priključeni na mreže lokalnih vodovodov, ki so v upravljanju vodovodnih zadrug, v Jereki pa so prebivalci odvisni od lastnih virov pitne vode. Dezinficiranje se redno uporablja le na dveh zajetjih in sicer na javnemu zajetju Voje, ki oskrbuje Staro Fužino in zajetju Ribnica, ki oskrbuje Srednjo vas. V nalogi sem s pomočjo obstoječih analiz, anketiranja in terenskega pregleda območij raziskala način oskrbe in mikrobiološko ter fizikalno-kemijsko kakovost pitne vode v naseljih in na planinskih postojankah. Določila sem rabo prostora na napajalnih območjih in sklepala na potencialne onesnaževalce. Raziskava je pokazala, da je kakovost vode v naseljih razmeroma dobra, občasno prihaja do mikrobiološkega onesnaženja, katerega vzrok je pašništvo v zaledju ali neurejenost odpadnih voda. Zaradi neprimerne lege, zgradbe in nezavarovanosti zajetja, voda ni pitna skoraj v polovici obravnavanih planinskih postojank. Ugotovila sem, da so vodovarstvena območja določena samo za zajetje Voje in bi bila nujna določitev še za ostala zajetja, saj so ključnega pomena za ohranjanje kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, javni vodovodi, planinske postojanke, oskrba s pitno vodo, zajetja, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 1700; Prenosov: 107
.pdf Polno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

49.
50.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh