Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 246
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Vpliv vremena na pogostost nesreč in stopnjo poškodb na cestah
Petra Gerbec, 2015, diplomsko delo

Opis: Prometna nesreča je posledica prepleta različnih dejavnikov kot so: psihofizično stanje voznika, tehnične značilnosti vozila, kakovost cestišča in vpliv vremena. V diplomskem delu so predstavljeni trendi prometnih nesreč na območju Ljubljane, Maribora in Nove Gorice v obdobju 1995-2014. Po letu 2006 oziroma 2007 v vseh treh krajih beležimo zmanjševanje števila prometnih nesreč. Pri letnem hodu je opazno najnižje število prometnih nesreč julija in avgusta, največ pa se jih zgodi oktobra. Med tednom se največ prometnih nesreč zgodi v petek, medtem ko jih je najmanj v nedeljo. Glavni namen dela je bil proučiti povezavo med vremenom in številom prometnih nesreč ter njihovimi posledicami. Pri opisu podatkov in povezav med njimi smo si pomagali z aritmetično sredino, drsečimi sredinami in Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Za oceno letnega, tedenskega in Luninega cikla smo si pomagali s periodogramom. Za ugotovitev dejanskega vpliva spremenljivosti vremena smo dnevnemu številu nesreč odšteli značilni letni in tedenski hod, meteorološkim spremenljivkam pa značilni letni hod. Ugotovili smo, da vreme ni glavni dejavnik tveganja za prometne nesreče saj se okrog 80 % nesreč zgodi v jasnem in oblačnem vremenu. Med vremenskimi vplivi so najpomembnejše padavine. Zaznali smo tudi vpliv trajanja sončnega obsevanja, hitrosti vetra, dnevnega zračnega tlaka in dnevne temperature zraka. Vpliv Lune na dnevno število prometnih nesreč smo v diplomskem delu zavrgli.
Ključne besede: Prometne nesreče, poškodbe, vremenske razmere, Luna
Objavljeno v RUNG: 06.10.2015; Ogledov: 8471; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

62.
Water pollution in the impact areas of the two abandoned metal ore mines in Slovenia and Portugal
Doroteja Gošar, 2015, diplomsko delo

Opis: Mining in both Mežica zinc and lead mine and in Freixeda gold mine caused negative environmental impacts. The main objective of the thesis was to study negative impacts on water quality through time. During the process various literature sources were studied, field work and chemical analyses were performed and interpretation of results with different statistical methods was done. In Mežica mine the quality of surface water has improved through time and nowadays the Meža River is of good quality. The biggest change was shown in the case of Helena rivulet, where Pb, Zn and Cd concentration between 2002 and 2015 lowered below limit values. Preventive measures and treatment of waste deposits had positive impact on water quality and based on standards for drinking water, groundwater from mine could be a source of drinking water. In Freixeda stream concentration of heavy metals lowered through time and in 2015 values of Zn, Pb, Cd and Cu in Freixeda stream before confluence with the Tua River were below the limit value. An exception is the increased value of As, which was caused by acid mine drainage (AMD) inflow from the mine, but also by the discharge from confined aquifer to Freixeda stream. Treatment of AMD was efficient for a while but due to lack of maintenance it is no longer effective.
Ključne besede: Abandoned mines, heavy metals, pollution, Mežica mine, Freixeda mine
Objavljeno v RUNG: 05.10.2015; Ogledov: 5912; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (4,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

63.
Določevanje kroma(VI) v mikrofluidnem sistemu z optotermično mikroskopsko detekcijo : /
Sara Malovrh, 2015, diplomsko delo

Opis: Krom (Cr) spada med kovinske onesnaževalce, katerega učinek na okolje je močno odvisen od oksidacijskega stanja. Za ljudi je problematična njegova šestvalentna oblika Cr(VI), ki je rakotvorna, zato je potreba po hitri detekciji Cr(VI) velika. V diplomski nalogi smo preverjali točnost detekcije Cr(VI) ob prisotnosti različnih presežkov motečih elementov kot so šestvalentni molibden (Mo(VI)), petvalentni vanadij (V(V)), trivalentno železo (Fe(III)) in dvovalentno živo srebro (Hg(II)). Po kolorimetrični reakciji čistega standarda Cr(VI) in raztopin motečih elementov z difenilkarbazidom (DPC) smo za meritev uporabili spektrofotometrijsko metodo (SPEC) in mikroskopijo s toplotnimi lečami v mikrofluidnem sistemu za pretočno injekcijsko analizo (µFIA - TLM). Rezultati so pokazali, da največjo napako pri meritvah povzroči prisotnost V(V). Izvedli smo tudi študijo razpada preiskovanih kompleksov Cr-DPCO, Mo-DPCO, V-DPCO, Fe-DPCO in Hg-DPCO v odvisnosti od moči vzbujevalnega laserja v mikrofluidnem TLS sistemu (TLM). Dokazali smo, da je železov kompleks stabilnejši od ostalih preiskovanih ionskih kompleksov, ki so znani kot fotolabilni. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je TLM, zaradi nižje LOD vrednosti primernejša metoda za detekcijo nizkih koncentracij Cr(VI) v vzorcu. Analiza vzorcev iz Soče in Ljubljanice je prikazala sliko realnega stanja v, potencialno s Cr(VI), onesnaženi reki.
Ključne besede: spektrofotometrija, TLS, TLM, fotolabilnost, moteči elementi
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 6685; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

64.
Inventarizacija vodne favne v izbranih jamah na Kočevskem
Mateja Pečnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pripravili seznam taksonov in prikazali razlike v sestavi favne petih izbranih jam na Kočevskem v sklopu projekta »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 - Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izbrali smo tako onesnažene kot neonesnažene jame, da bi lahko primerjali razliko v najdenih vodnih taksonih proučevanih jam. Ugotavljali smo število stigobiontov v primerjavi s številom nestigobiontskih organizmov. Zanimala nas je tudi zastopanost jamske vodne favne po posameznih jamah, ujemanje različnih kemijskih parametrov s številom taksonov, število taksonov glede na medsebojno oddaljenost jam in kdo so potencialni onesnaževalci jamskih vod na proučevanem območju. Analize so pokazale, da je sestava taksonov v posameznih jamah odvisna predvsem od stopnje onesnaženosti vodnega telesa in mikrohabitata vzorčenja vsake jame posebej. Ugotovili smo, da so si v splošnem vse proučevane jame favnistično podobne, hkrati pa imajo določene posebnosti v sestavi organizmov. Jame se razlikujejo po številu taksonov, kot tudi v pestrosti. Rezultate smo primerjali s podatki v starejših zapisih Katastra jam IZRK ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije. Kljub razlikam v metodologiji zbiranja podatkov lahko sklepamo, da so naši izsledki in zaključki raziskav podobni zapisanim v literaturi. Na koncu smo s predlogi želeli spodbuditi dobro prakso skrbi za jame, jamske vode in ohranjanje habitatov na proučevanem območju.
Ključne besede: inventarizacija podzemeljskih organizmov, Kočevsko, jame, kras, onesnaženost, kraške vode.
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 6996; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

65.
Preverjanje učinkovitosti izvajanja direktiv v okviru Nature 2000
Jerneja Kokalj, 2015, diplomsko delo

Opis: Natura 2000, katere sestavni del sta Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic in Direktiva o ohranjanju habitatov, je z letom 2014 začela novo programsko obdobje. Hkrati pa je podvržena drobnogledu Evropske unije. 1. novembra 2014 je namreč dobil evropski komisar za pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella s strani predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja nalogo, da poskrbi za celovito oceno učinkovitosti izvajanja Nature 2000 (Fitness Check). Namen tega ukrepa je oceniti uspešnost, učinkovitost, relevantnost, skladnost in dodano vrednost Direktiv Nature 2000. Cilj je na podlagi dobljenih rezultatov prilagoditi, zmanjšati, združiti ali pa celo prenoviti zakonodajo o varovanju okolja na področju držav članic Evropske unije, in sicer tako, da bi bili cilji Direktiv doseženi ob nižjih stroških implementacije. S tem namenom smo v diplomskem delu izdelali evalvacijski model, ki 32 vprašanj iz vprašalnika Evropske komisije za preverjanje učinkovitosti Direktiv Nature 2000 hierarhično integrira v posamezne vsebinske sklope. Pri tem smo uporabili metodo DEX, model pa je izdelan s pomočjo računalniškega programa DEXi za večparametrsko odločanje. Poleg odločitvenega modela smo izvedli še analizo izdanih publikacij o Naturi 2000 v obdobju med leti 2000 in 2015, s katero smo želeli prikazati raziskovalno in strokovno aktivnost na področju Nature 2000 v Sloveniji. Na osnovi odgovorov vprašalnika smo z modelom integrirali odgovore Slovenije (MOP in DOPPS) in Velike Britanije (DEFRA). Ocene modela smo nato primerjali na državni ravni, torej MOP in DOPPS, ter na meddržavni ravni med Slovenijo (MOP) in Veliko Britanijo (DEFRA). Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da bi implementacijo ukrepov Nature 2000 izboljšali z učinkovitejšim razpolaganjem razpoložljivih sredstev, s stalnim in doslednim monitoringom stanja, katerega rezultati bi bili dostopni širši javnosti, ter z izboljšanjem skladnosti sektorskih politik z zakonodajami o varovanju narave, kar bi pripomoglo k nižanju stroškov in skrajšanju časa, potrebnega za uveljavitev ukrepov direktiv Nature 2000. Ob primerjanju ocen Slovenije smo ugotovili, da obstajajo razlike med ocenami odgovorov MOP in DOPPS, pri čemer je DOPPS podal bolj kritično celostno oceno kot MOP. Primerjava Slovenije in Velike Britanije prav tako razkriva razlike o stanju učinkovitosti implementacije Nature 2000 in pokaže, da je Velika Britanija ocenila stanje kot slabo, Slovenija pa kot srednje.
Ključne besede: Natura 2000, Direktiva o ohranjanju habitatov, Direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic, Fitness Check, integracijski model
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 5326; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

66.
Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))
Tina Hrovat, 2015, diplomsko delo

Opis: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013). Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled). V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002). Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Ključne besede: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 6045; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

67.
Alternativni nosilci za TiO2 v procesih fotokatalize
Rok Oblak, 2015, magistrsko delo

Opis: Z naraščanjem populacije na Zemlji se povečuje potreba po čisti pitni vodi, hkrati pa, zaradi dvigovanja standarda življenja, močno narašča tudi količina odpadnih vod. Za čiščenje odpadnih vod se uporabljajo številni fizikalni, biološki in kemijski procesi, katerih učinkovitost je odvisna od prisotnih onesnaževal. Napredne oksidacijske metode (NOM) se uporabljajo za razgradnjo težje razgradljivih organskih onesnaževal. Pri tem gre za kemično obdelavo odpadnih vod z namenom razgradnje organskih snovi z oksidacijo preko hidroksilnih radikalov. Dve izmed naprednih oksidacijskih metod sta tudi fotokatalitska oksidacija in fotokatalitska ozonacija. Fotokataliza običajno poteka pod UV svetlobo v prisotnosti fotokatalizatorja (npr. TiO2). Fotokatalizator je lahko suspendiran v raztopini ali pa pritrjen na različne nosilce/substrate. Drug način uporabe je sicer manj učinkovit, vendar enostavnejši in zato bolj primeren za prenos tehnologije v prakso. V svoji magistrski nalogi sem se ukvarjal z iskanjem novih nosilcev za fotokatalizator in razvojem metod za nanos TiO2 na izbrane nosilce. Kot fotokatalizator sem po opravljenih poskusih z več katalizatorji uporabil Aeroxide® TiO2 P-90, proizvajalca Evonik. Preizkusil sem dva nosilca, in sicer pletena steklena vlakna in pa mrežico iz nerjavečega jekla. Izbrana sta bila, ker sta kemijsko inertna, poleg tega pa ju je enostavno prilagajati obliki reaktorske celice. Učinkovitost nosilcev sem preverjal z razgradnjo vodnih raztopin fenola in komercialnega tekstilnega barvila, Reactive Blue 19. Razgradnjo sem izvajal v pretočnem fotoreaktorju. Za analizo vzorcev sem uporabil visokotlačno tekočinsko kromatografijo (HPLC), analizo celokupnega ogljika (TOC) in pa UV-VIS spektrofotometer. Oba nosilca sta se izkazala za učinkovita, vendar pri različnih metodah. Steklena vlakna so bila najučinkovitejša pri fotokatalitski oksidaciji, mrežica iz nerjavečega jekla pa pri fotokatalitski ozonaciji. Za oba nosilca sta bili razviti tudi metodi nanašanja TiO2.
Ključne besede: TiO2 fotokataliza, P90, fenol, Reactive Blue 19, pretočni reaktor, steklena vlakna, mrežica iz nerjavečega jekla
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 8405; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

68.
Optimizacija poroznih materialov za zajemanje CO2 : Diplomsko delo
Lara Valentić, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želela raziskati razlike v sposobnostih za vezavo ogljikovega dioksida v kovinsko-organskih poroznih (MOF) materialih, sintetiziranih z okoljsko manj obremenjujočimi reaktanti, kot so trenutno v uporabi, in oceniti primernost materialov za zajem ogljikovega dioksida iz dimnih plinov v že obstoječih tehnoloških procesih. Pri sintezah sem spreminjala vir Mg in Al ionov, vrsto organskih ligandov in topil, temperaturo in čas sinteze. Večina produktov je bila narejena s solvotermalno sintezo, dva produkta sem poskusila optimizirati z mikrovalovno sintezo. Sintetiziranim produktom sem določala strukturo in/ali poroznost z uporabo rentgenske difrakcije (XRD), elektronske mikroskopije z uporabo elementne analize (SEM in EDX) ter s fizisorpcijo dušika. Najprimernejše produkte sem nato testirala za zajem ogljikovega dioksida. Najboljši produkt za zajemanje ogljikovega dioksida je Al-BPDC, aromatski kovinsko-organski porozni material z BET-specifično površino 1712 m2/g. Alifatski produkti z aluminijem in magnezijem (sukcionat, glutarat in pimelat) imajo opazno stopnjo adsorpcije šele pri visokih tlakih, zato niso primerni za adsorpcijo in zajem ogljikovega dioksida iz dimnih plinov.
Ključne besede: kovinsko-organski porozni materiali, zajem CO2, strukturna karakterizacija, alifatski karboksilati, aromatski karboksilati
Objavljeno v RUNG: 01.09.2015; Ogledov: 6237; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

69.
Vrednotenje naravne aktivnosti acetilholinesteraze in koncentracije metalotioneinov v klapavicah (Mytilus galloprovincialis Lamarck, 1819)
Jan Debenjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Škodljive učinke onesnaženja lahko določimo z merjenjem specifičnih odzivov na onesnaženje – z biomarkerji. Izmeril sem aktivnost acetilholinesteraze (odgovor na onesnaženje z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi) in koncentracije metalotioneinov (odgovor na onesnaženje s težkimi kovinami) v klapavicah, ki so bile nabrane na štirih vzorčnih mestih. Izračunal sem kondicijski in gonadosomatski indeks klapavic ter izmeril okoljske parametre morske vode (temperatura, koncentracija kisika, slanost in pH). Meritve sem opravljal v pomladnem in v jesenskem obdobju leta 2011, da bi ugotovil, ali se vrednosti izmerjenih biomarkerjev razlikujejo med sezonami in med vzorčnimi mesti. Izbrana vzorčna mesta so bila: školjčišče ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB), marina v Kopru (vzorčno mesto 00TM) ter školjčišči v Strunjanskem (vzorčno mesto 0024) in Piranskem zalivu (vzorčno mesto 0035). Največjo aktivnost acetilholinesteraze (AChE) sem izmeril v klapavicah iz Strunjanskega zaliva (119 ± 18 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 114 ± 6 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju) in v klapavicah iz školjčišča ob Debelem rtiču (118 ± 11 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 109 ± 11 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju). Najnižjo aktivnost AChE sem izmeril v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu: 75 ± 6 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 60 ± 7 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Izmerjena aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu je bila 97 ± 12 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju ter 86 ± 8 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Najvišje koncentracije metalotioneinov (MT) so bile izmerjene v jesenskem vzorčenju, v klapavicah iz vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu, in sicer 79 ± 9 µg MT g-1 mokre mase vzorca. Najnižjo vsebnost MT v klapavicah sem izmeril jeseni, v vzorcih iz Koprskega zaliva (vzorčno mesto 00TM): 50 ± 6 µg MT g-1 mokre mase. V jesenskem času so bile koncentracije MT v vzorcih iz Strunjanskega zaliva (vzorčno mesto 0024) 75 ± 7µg MT g-1 mokre mase ter v vzorcih iz školjčišča ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB) 67 ± 15 µg MT g-1 mokre mase. Spomladi so bile koncentracije MT med vzorčnimi mesti bolj izenačene: na vzorčnem mestu 00TM je bila koncentracija MT 60 ± 3 µg MT g-1 mokre mase, enako na vzorčnem mestu 0035 v Piranskem zalivu (60 ± 10 µg MT g-1 mokre mase tkiva) ter 65 ± 9 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 00DB ob Debelem rtiču in 68 ± 10 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 0024 v Strunjanskem zalivu. Značilno nižjo koncentracijo MT sem izmeril na vzorčnem mestu 00TM v Koprskem zalivu v jesenskem vzorčenju. Razlik v koncentraciji MT med sezonama nisem ugotovil. Sezonskih razlik v aktivnosti AChE med vzorčnimi mesti nisem našel. Ugotovil sem, da je aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu in v klapavicah iz Piranskega zaliva (vzorčno mesto 0035), v obeh sezonah značilno nižja, kar kaže na trajno izpostavljenost višjim koncentracijam onesnaževal, ki zavirajo AChE v primerjavi s preostalimi vzorčnimi mesti.
Ključne besede: Mytilus galloprovincialis, acetilholinesteraza, metalotioneini, težke kovine, organofosfatni pesticidi
Objavljeno v RUNG: 01.09.2015; Ogledov: 7361; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

70.
Kritični pogled in ocena koristi državnega programa za obvladovanje raka skozi prizmo treh državnih presejalnih programov: ZORA, DORA in Svit, v povezavi z okoljskimi dejavniki
Ajda Delić, 2015, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je pojavnost rakastih bolezni povsod po svetu v porastu. Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti, po zadnjih podatkih pa je prišel že na prvo mesto. Tudi zato je bil v Sloveniji sprejet Državni program za obvladovanje raka, katerega primarni cilj je zmanjševanje bremena raka v Sloveniji. V ta namen so bili organizirani trije presejalni programi: DORA (za rak dojk), ZORA (za rak materničnega vratu) in Svit (za rak debelega črevesa in danke). Vsi presejalni programi so namenjeni temu, da se zniža obolevnost za tistim rakom, ki mu je namenjeno presejanje, pa tudi zato, da se zniža umrljivost. Presejanje pomeni uporabo čim preprostejših preiskav, ki med ljudmi brez kliničnih težav odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazivno ali zgodnjo invazivno obliko raka, oziroma so izpostavljeni dejavnikom tveganja, za katere je znano, da povzročajo rak. Namen diplomskega dela je, predstaviti in kritično oceniti Državni program za obvladovanje raka z analizo do sedaj dostopnih podatkov treh presejalnih programov, ki delujejo v Sloveniji. Iz podatkov je razvidno, da je presejalni program ZORA učinkovit pri zmanjševanju incidence (od uvedbe pojavnost novih primerov raka padla za več kot 40%), rahlo pa pada tudi umrljivost. Podatki kažejo tudi, da če bo dovolj velika udeležba (več kot 70%), bosta tudi druga dva presejalna programa dala podobne rezultate.
Ključne besede: DPOR, presejanje, rak, umrljivost, incidenca
Objavljeno v RUNG: 17.07.2015; Ogledov: 5794; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (966,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh