1. Pregled pridelave grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera l.) 'pinela' in 'zelen' v Vipavski dolini : diplomsko deloVeronika Kos, 2024, undergraduate thesis Abstract: V tej diplomski nalogi smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev pregledali, na kakšen način se prideluje grozdje in vino pri sortah Vitis Vinifera L. 'Zelen' in 'Pinela' v zgornji Vipavski dolini. Pomembno je, da razumemo, da ti dve sorti rasteta na flišni podlagi in pod submediteranskim podnebjem. Ampelografski opis nam razloži, kako ti dve sorti ločimo od ostalih. V nadaljevanju smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev teh dveh sort dobili vpogled v način pridelave grozdja, tipe rezi, uporabo ukrepa razlistanja in ugotovili, da je večina vinogradov obrnjenih na vzhod ali zahod. V povprečju dosega mošt/grozdje sorte 'Zelen' višji pH kot sorta 'Pinela', kar tudi vzporedno pojasni, da ima 'Zelen' nižje kisline. Količina pridelanega grozdja se vsako leto povečuje, v grafu lahko vidimo enakomerno rast pri sorti 'Zelen', nekoliko manj enakomerno pa pri sorti 'Pinela', kar je posledica zunanjih dejavnikov. Iz ankete je razvidno, da se tako pri maceraciji kot tudi pri skladiščenju največkrat uporabljajo posode iz nerjavečega jekla, nekateri pa uporabljajo tudi lesene sode.
Keywords: diplomske naloge, pinela, zelen, Vipavska dolina, pridelava, vino, grozdje
Published in RUNG: 21.03.2024; Views: 227; Downloads: 3
 Full text (990,51 KB) |
2. Marketinški načrt vstopa vinarstva Marko Sirk na nemški in italijanski trg : diplomsko deloMiha Sirk, 2024, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu sem raziskoval, kaj je ključnega pomena za vstop našega
vinarstva (vina Marko Sirk) na italijanski in nemški vinski trg. Kot mlada blagovna
znamka smo zaenkrat prisotni samo na slovenskem trgu, v Italiji pa sodelujemo le z enim
manjšim uvoznikom. Namen mojega diplomskega dela je bil zato usmerjen v pomembne
korake pri vstopu na nov vinski trg.
Opravil sem kvalitativno raziskavo in obdelal podatke sekundarnega gradiva.
V teoretičnem delu sem najprej izvedel situacijsko analizo, ki je vključevala analizo trgov
ter konkurence, nato pa sem opisal še marketinški splet.
V svojem empiričnem delu sem opravil konkretno situacijsko analizo za naše vinarstvo.
Vključil sem tudi konkurenco na vinskem trgu ter s tremi izbranimi vinskimi kletmi
opravil intervjuje, katere sem nato analiziral tudi v rezultatih in razpravi.
Keywords: diplomske naloge, marketinški načrt, vstop na tuje trge, nemški trg, italijanski trg, vinarstvo
Published in RUNG: 29.02.2024; Views: 274; Downloads: 8
Full text (1,19 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. VSEBNOST POLIFENOLOV V OLJU GROZDNIH PEŠKEnej Koron, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava pridobivanje olje iz grozdnih pešk s hladnim stiskanjem. V nalogi smo izvedli postopek izolacije in priprave pešk na stiskanje na kmetiji (ne v laboratoriju), samo stiskanje olja na hladen način oz. brez dodatnega segrevanja v vijačni stiskalnici, ki je bila razvita za tako zahtevna semena kot so grozdne peške. V nalogi smo primerjali stiskanje pešk in tudi olje pešk štirih belih sort grozdja 'Pinela', 'Beli pinot', 'Laški rizling', 'Sauvignon' in dveh rdečih sort 'Cabernet sauvignon' in 'Refošk'. Sorte so se zelo malo razlikovale v izplenu olja, ki je znašal v povprečju 9 masnih %, kar je bilo nekoliko manjše kot pri drugih objavah v literaturi – kar je mogoče posledica sezone, pa tudi mehanskega stiskanja, za katerega je iz literature znano, da ima najmanjši izplen – v primerjavi z drugimi metodami ekstrakcije olja. Analiza olja je pokazala prisotnost raznolikih fenolnih spojin - različnih nizkomolekularnih tanininov – procianidinov B1, B2, C1, fenolnih kislin kot je galna kislina, protokatehinska kislina, kavna kislina, klorogenska kislina, p-kumarna kislina in flavonolov katehina in epikatehina. Seštevek vseh kromatografsko določenih fenolnih spojin je variral od 3,75 μg/g pri olju Pinela pa do 9,98 μg/g v olju Refošk. Pri skupnih fenolih, določenih po metodi Folin-Ciocalteu pa od 14,08 μg (kot galna kislina)/g (olje Sauvignon) pa do 35,23 μg (kot galna kislina)/g (olje Refošk). V olju različnih sort so vsebnosti skupnih in posameznih fenolov zelo varirale, na splošno pa smo ugotovili, da mehansko pridobljeno olje pešk rdečih sort vsebuje v povprečju vsebuje tudi do dvakrat večje koncentracije skupnih fenolov kot olje belih sort. Ugotovili smo, da v povprečju v procesu mehanskega stiskanja prehaja v olje zgolj 0,02 % vseh prisotnih fenolnih spojin, torej večina ostane v pogači, ki bi jo lahko še nadalje uporabili ne le kot vir beljakovin, ampak tudi kot vir polifenolov.
Keywords: olje, grozdne peške, Vitis vinifera L., fenoli, mehansko stiskanje olja
Published in RUNG: 07.09.2023; Views: 822; Downloads: 14
Full text (1,48 MB) |
8. Advantages and disadvantages of Serbian market for exporting “Vinag 1847” winesIvana Milivojević, 2023, undergraduate thesis Abstract: This study investigates the main advantages and disadvantages of the Serbian market as a potential market for the import of Slovenian wines, more specifically, the wines from the wine cellar “Vinag 1847”. Structured interviews were conducted with four participants from different Serbian wine sectors regarding the current wine trends and how the Slovenian wines are presented on the market. Furthermore, the quantitative analysis was performed during the Belgrade Wine Salon in the form of a questionnaire, and it was answered by 60 randomly picked visitors who tasted the wines at the “Vinag 1847” exhibition table. They answered the questions about their personal buying behaviour and evaluated the selected “Vinag 1847” wine offer which was presented at the wine salon. The participants of the quantitative and qualitative analysis have pointed out that Serbian market is expanding, and its wine culture has been evolving, together with the new generations, in new ways. The main advantages are at the same time also the disadvantages of the market which is still in the process of manifestation. With a wide local and regional wine offer and the customer base whose interest in the new wines both from Serbia and abroad has been increasing, Serbia is evaluated as the challenging country for the wine export industry.
Keywords: wine, Serbian market, Vinag 1847, foreign exchange
Published in RUNG: 14.07.2023; Views: 790; Downloads: 0
This document has many files! More... |
9. Fenolni potencial izbranih vin s podaljšano maceracijo sorte "Rebula"Dejan Bavčar, Yelyzaveta Popova, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo analizirali 30 vzorcev vin sorte grozdja Vitis vinifera L. cv. 'Rebula' iz Vipavske doline in Goriških brd. Vina smo kupili na trgu, in sicer v specializiranih lokalnih prodajalnah vina, spletnih prodajalnah ali pri vinarjih. Osemindvajset (28) vzorcev vina je bilo pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. Dve vini pridelanih brez maceracije, smo dodali v nabor vzorcev zaradi primerjave fizikalno-kemijskih parametrov z ostalimi vzorci. V vinskih vzorcih smo izmerili naslednje standardne fizikalno-kemijske parametre: skupni in prosti žveplov dioksid, skupne titrabilne kisline, pH, hlapne kisline z destilacijsko metodo, izbrane organske kisline, sladkorje (glukozo + fruktozo), etanol in barvo vina s spektofotometrom - absorbanco pri 420 nm (A420) in barvne parametre v CIE Lab sistemu. Izmerili smo tudi skupne polifenole po spektrofotometrijski metodi Folin-Ciocalteu in izbrane posamezne polifenole (hidroksibenzojske kisline, nezaestrene hidroksicimetne kisline, procianidine) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, sklopljeno z UV detetktorjem (HPLC-UV). Želeli smo določiti polifenolni potencial vin sorte 'Rebula', pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja in nato določiti morebiten vpliv časa maceracije na količino polifenolov v vinu. Kemijske analize so pokazale veliko variabilnost v količini skupnih polifenolov, ki pa jih nismo uspeli povezati s časom maceracije. Pomanjkljivi podatki o času in drugih pogojih maceracije drozge grozdja nam tega niso dopuščali. Podatki nakazujejo trend večjih koncentracij skupnih polifenolov vina pri vinih, pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. V določenih vinih smo izmerili tudi preko 1000 mg/L (kot galna kislina) skupnih polifenolov. Med posameznimi polifenoli je bilo v vinih največ galne kisline (tudi do 90 mg/L), procianidina B1 (do 52 mg/L) in katehina (do 18 mg/L). Instrumentalno določena barva filtriranega vina (A420 in parametri CIE Lab) je povezana s količino skupnih polifenolov po metodi Folin-Ciocalteu. Parametri barve dolgo maceriranih vin se močno razlikujejo od vin brez maceracije oziroma od vin, pridelanih s krajšim časom maceracije, zato gre za dobre 'markerje' tovrstnih vin. Opazili smo, da kombinacija običajnega parametra barve belih vin A420 nm s parametri CIE Lab sistema omogoča podrobnejšo analizo barve vina.
Keywords: Vitis vinifera L. cv. ‘Rebula’, belo grozdje, belo vino, postopek maceracije, polifenoli
Published in RUNG: 06.07.2023; Views: 1083; Downloads: 18
Full text (1,39 MB) |
10. KEMIJSKA IN SENZORIČNA ANALIZA TIPIČNIH AROMATIČNIH LASTNOSTI VIN SORTE 'MODRA FRANKINJA'Urban Hlade, 2023, undergraduate thesis Abstract: 'Modra frankinja' (Vitis vinifera L.) je tradicionalna slovenska sorta grozdja, a kljub temu Slovenci o njej nismo dovolj seznanjeni. Tudi ko gledamo širši vinski svet, opazimo, da o tej sorti in njenih značilnostih vemo zelo malo. Po naših podatkih aromatične tipičnosti vin sorte 'Modra frankinja' še niso bile raziskane. Diplomsko delo je prva tovrstna raziskava te sorte. V delu smo želeli raziskati aromatične lastnosti vin te sorte s pomočjo neformalne senzorične analize. Na ta način smo povzeli katere senzorične note so na splošno izrazite pri obravnavani sorti vina. V nadaljevanju smo s kemijsko analizo aromatičnih spojin vzorcev vina to še kemijsko ovrednotili. Pri kemijski analizi smo se osredotočili na štiri skupine spojin, ki po našem mnenju krojijo tipičnost arom vin sorte 'Modra frankinja'. To so: monoterpeni, estri, norizoprenoidi in C6-alkoholi. Rezultati kažejo, da so prav predstavniki skupine terpenov tisti, ki se pojavljajo v največjih koncentracijah v obravnavanih vinih in pomembno krojijo aromatični profil vin 'Modra frankinja'. C13-norizoprenoidi so bili prisotni v večjih koncentracijah pri vzorcih sortnega vina 'Modra frankinja', kot pri vinih 'Modri pinot' ali vinih bordojskih sort. A še vedno vsebnosti C13-norizoprenoidi ostajajo precej manjše od zaznavnih senzoričnih pragov teh spojin.
Keywords: Vino, vitis vinifera L. 'Modra frankinja', kemijska analiza, estri, terpeni, norisoprenoidi, C6-alkoholi, plinski kromatograf, GC-MS.
Published in RUNG: 04.07.2023; Views: 903; Downloads: 16
Full text (1,91 MB) |
