11. Vloga športa pri goriških Slovencih in sosednjih Furlanih v funkciji narodnega osveščanja na prehodu iz 19. v 20. stoletje : diplomsko deloKris Jogan, 2021, undergraduate thesis Abstract: Danes je telesna kultura in predvsem šport kot njen del velik del popularne kulture. Začetki športnih dejavnosti segajo v antiko, ko so stari Grki prirejali športne igre, ki so najprej bile namenjene čaščenju bogov in so bile verski obred. Sčasoma so te prireditve pridobivale vedno bolj tekmovalni značaj. Družba in miselnost sta se čez čas spremenili in v tu ni bilo prostora za šport. Ponovni razcvet se je zgodil v srednjem veku. Višji sloji (plemstvo) so začeli izkoriščati prosti čas in zaradi njega razvili številne dejavnosti, ki jih prejšnji čas ni poznal. Te so izhajale iz vojaške sfere, kot so jahanje, streljanje, lov in mečevanje. Novo nastajajoče meščanstvo je vse to prevzelo od plemstva. Prav nastop meščanstva je ustvaril pogoje, da se je športna dejavnost (telesna kultura) pojavila v javnem življenju. Razvedrilo v prostem času so Angleži poimenovali »Šport« in kot tak se je začel širiti po vsem svetu (Mikša, 2010).
Ustanovitev prvega športnega društva na Slovenskem sovpada z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol v Ljubljani in Sokola na Češkem. Tako kot češki je bil tudi slovenski narod izpostavljen pritisku Nemcev in njihovi težnji po germanizaciji. Slovenci so si prizadevali uresničiti željo po Zedinjeni Sloveniji. Na eni strani je bil upor Nemcev, na drugi strani, na Tržaškem in Goriškem, negodovanje ljudi italijanske narodnosti. Po ustanovitvi Tržaškega Sokola leta 1882 in Goriškega Sokola leta 1887 se je začel razcvet društvenih dejavnosti v mestu in na podeželju. V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov samo v duhu telovadbe, temveč tudi v raznih bralnih, dramskih in pevskih krožkih. Skrbeli so za žensko enakopravnost z vidika narodno-obrambnega boja. Kot v drugih deželah je sokolsko gibanje tudi na Goriškem nastalo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, s poudarkom na obrambi slovenskih nacionalnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta z utrjevanjem svojega položaja na tem ozemlju ovirala javno nastopanje Slovencev.
Društvena dejavnost je oživela, nastajala so nova kulturna in politična društva. Večnarodne in večjezikovne razmere v Avstrijskem primorju so ne le količinsko, temveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Tu velja omeniti na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanska in Istra (Marušič, 1999).
Keywords: diplomske naloge, telesnokulturna društva, športna društva, telovadba, kolesarstvo, planinstvo, nogomet, letalstvo
Published in RUNG: 02.09.2021; Views: 2233; Downloads: 120
 Link to full text
This document has many files! More... |
12. Zgodovina vinogradništva na VipavskemMarijana Živković, 2021, undergraduate thesis Abstract: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije.
Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Keywords: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Published in RUNG: 06.08.2021; Views: 2198; Downloads: 109
 Full text (647,64 KB) |
13. ŽANRSKOST LITERARNEGA OPUSA JANJE VIDMAR : DIPLOMSKO DELODaniela Paj, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se osredotočam na analizo naslednjih literarnih del Janje Vidmar: Punce za znoret, Hiša groze, Kdo je ubil Emilijo K.?, Bučko Superga, Princeska z napako, Angie, Brez, Pink, Ameriški prijatelj, Blues za Saro, Fantje iz gline, Debeluška, Vrtiljak čudežev, Uspavanka za mladega očka, Potovanje groze in Tretja možnost. Na začetku na podlagi teorij Mirana Hladnika, Marka Juvana, Alojzije Zupan Sosič, Barbare Pregelj in Jožice Jožef Beg, predstavim pojme kanonizirana in trivialna literatura ter žanrski sinkretizem, se posvetim pojmu realizem v sodobni slovenski mladinski književnosti in nakažem smer žanrskosti v delih Janje Vidmar. Sledi predstavitev avtorice in njenega literarnega ustvarjanja ter opis pripovednih elementov (protagonist, čas/prostor, pripovedovalec, fokalizacija). V osrednjem delu analiziram besedila Janje Vidmar v povezavi z žanrskostjo in na podlagi te analize ugotovim, da gre pri njih za prepletanje različnih žanrov (žanrski sinkretizem).
Keywords: Mladinska književnost, realizem, pripovedna perspektiva, proza, žanri, perspektiva, žanrski sinkretizem, Janja Vidmar.
Published in RUNG: 13.01.2021; Views: 3578; Downloads: 101
Full text (934,82 KB) |
14. Jezikovne zadrege igralcev, knjižničarjev, novinarjev, pravnikov, učiteljev in zdravnikovAnika Velišček, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov, ki opravljajo različne poklice. Izbrali smo šest poklicev iz skupine, imenovane »Strokovnjaki/strokovnjakinje«, ki jih navaja Standardna klasifikacija poklicev (SKP), in sicer (1) igralec/igralka (2) knjižničar/knjižničarka, (3) novinar/novinarka, (4) pravnik/pravnica, (5) učitelj/učiteljica, (6) zdravnik/zdravnica. V teoretičnem delu orišemo pojem jezikovna zadrega, predstavimo jezikovne svetovalnice, kamor ljudje zastavljajo vprašanja o jeziku, v zadnjih letih je dejavnost v veliki meri prisotna na spletu (prim. Jezikovna svetovalnica ZRC SAZU). Predstavimo namen jezikovnih svetovalnic, razloge za zastavljanje vprašanj in opišemo problem poklicne specializacije uporabnikov, ki lahko vpliva na nabor jezikovnih zadreg. V povezavi s to problematiko so izpostavljeni terminološki slovarji.
V empiričnem delu predstavimo raziskovalni problem, ki odpira vprašanje, kako poklicna specializacija vpliva na jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov in kakšne jezikovne zadrege uporabniki imajo. V nadaljevanju opišemo cilje, hipoteze in metodologijo raziskave. Z vodenimi pogovori z jezikovnimi uporabniki, ki opravljajo naštete poklice, se je izoblikoval nabor jezikovnih zadreg.
Diplomsko delo analizira rezultate raziskave: poklicna specializacija vpliva na nabor jezikovnih zadreg, nabor sestavljajo zadrege z različnih ravnin jezika, nanj pa vpliva tudi prevladujoči način komuniciranja v poklicu.
Keywords: jezikovne zadrege, jezikovni uporabniki, poklici, pisno in ustno komuniciranje, jezikovno svetovanje.
Published in RUNG: 11.11.2020; Views: 3070; Downloads: 123
Full text (1,19 MB) |
15. Botanična terminologija v govoru vasi ŠempasTanja Maučec, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi predstavljam botanično terminologijo, ki je v rabi v vasi Šempas. Vas leži v spodnji Vipavski dolini, njen govor pa spada v kraško narečje primorske narečne skupine. V prvem delu naloge je kratka geografska in zgodovinska predstavitev vasi z ljudskoetimološkimi razlagami ter etimološko razlago izvora naselbinskega lastnega imena Šempas. Sledi analiza govora, in sicer njegov fonološki opis ter opis njegovih osnovnih oblikoslovnih značilnosti. Temu je dodan fonetični zapis govora informatorja. Osrednji del naloge predstavlja po abecednem redu razvrščen slovar botaničnega izrazja. Slovar, ki vsebuje izbrane lekseme s področja botanike, pri čemer sem se osredotočila predvsem na pomensko polje vrt, obsega 118 gesel. Besedišče sem zbrala v pogovoru z informatorjem, s pomočjo lastnega opazovanja ter z Vprašalnico za zbiranje narečnega gradiva: Vprašalnica za sadovnjak, vrt, polje (1994) Francke Benedik.
Keywords: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, govor vasi Šempas, slovar, botanična terminologija
Published in RUNG: 11.08.2020; Views: 3637; Downloads: 92
Full text (1,59 MB) |
16. Španska gripa na Goriškem v letu 1918Martin Batagelj, 2020, undergraduate thesis Abstract: V uvodu diplomske naloge bom najprej utemeljil razloge za izbrano temo ter s pomočjo literature opisal bolezen in njene značilnosti ter natančno predstavil simptome. V nadaljevanju se bom posvetil orisu problematike na globalni ravni, torej začetku širjenja pandemije po svetu, saj naj bi bolezen aprila 1918 z okuženimi ameriškimi vojaki začela svoj smrtonosni pohod po Evropi, kjer se je razširila po bojnem polju in med civilisti. Seveda bom na tem mestu predstavil tudi vlogo bolezni pri odvijanju vojne ter na kakšen način je pandemija vplivala na njen razplet. Ob tem bom izpostavil posameznika, ki je pri iskanju rešitve problema namenil veliko truda ter kot načelnik zdravstvene službe v Manchestru z daljnovidnimi nasveti in ukrepi preprečil, da bi bolezen terjala še večji davek. To je bil škotski zdravnik dr. James Niven, pri opisu njegovega prispevka proti pandemiji pa mi bodo pomagala tudi poročila njegovih opažanj obolelih.
V osrednjem delu diplomske naloge se bom najprej posvetil širjenju španske gripe na področju današnje Slovenije. Na tem mestu bom predstavil odziv medijev na pojav in smrtonosnost gripe; predvsem v časopisih Slovenec, Slovenski narod, Štajerc in še drugih. V veliko pomoč mi bodo tudi šolske, župnijske in ostale kronike, ki so jih ljudje pisali v tistih dneh. Največjo pozornost pa bom namenil pojavu in posledicam pandemije na Goriškem. Na tem mestu bom na kratko orisal tudi stanje v regiji po soških bitkah, stanje beguncev in vrnitev vojakov s front ter obširno predstavil pojav in širjenje bolezni ter odziv nanjo. Pri tem si bom pomagal z lokalnimi in župnijskimi kronikami ter časopisnimi članki. Nazadnje bom predstavil resnično zgodbo o tem, kako se moji predniki soočali s špansko gripo.
Diplomsko delo bom zaključil s sklepom, v katerem bom povzel celotno temo diplomske naloge, poudaril glavna spoznanja pri njeni izdelavi in predstavil medicinske raziskave povezane s špansko gripo v 21. stoletju.
Keywords: španska gripa, Goriška, influenca, zgodovina bolezni, pandemija
Published in RUNG: 08.07.2020; Views: 3738; Downloads: 149
Full text (2,93 MB) |
17. ZAČETKI GLEDALIŠKE UMETNOSTI NA CELJSKEMKlavdija Stres, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni začetki gledališkega udejstvovanja na Celjskem, vse od prvih predstav v slovenskem jeziku (1849) do popolne profesionalizacije gledališča (1953). V vmesnem obdobju se je gledališka umetnost v Celju postopoma razvijala, sprva v okviru čitalništva in Celjskega pevskega društva, kasneje v Dramatičnem društvu ter nazadnje v Okrožnem gledališču, ki se je nazadnje preimenovalo v Ljudsko gledališče. V nadaljevanju diplomskega dela smo se posvetili analizam izbranih gledaliških predstav, ki so bile uprizorjene na odru celjskega gledališča.
Celjsko gledališko življenje je nastalo iz plodnih in obetavnih tradicij amaterizma, ki je leta 1950 postalo poklicno ter s stalnim ansamblom in težilo k popolni profesionalizaciji, kar se je pričelo uresničevati s Fedorjem Gradišnikom. Na Gradišnikovih etičnih osnovah in ob prizadevanju njegovih gledaliških sodelavcev se je v Celju razvilo gledališče, ki je bilo trdno povezano s preteklostjo, tj. z izročilom Janeza Jeretina in Josipa Drobniča, Edvarda Jeretina Vladimirja Ravniharja, Rafaela Salmiča, Milana Skrbinška – vsi so bili močno povezani z rastjo slovenskega gledališča. Tega leta je Mestni ljudski odbor Celje izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Kot popolnoma profesionalna ustanova pa je to gledališče nastalo leta 1953.
Keywords: Celje, gledališče, amaterstvo, polprofesionalizem, profesionalizem.
Published in RUNG: 09.06.2020; Views: 3653; Downloads: 122
Full text (1,01 MB) |
18. Vojna škoda na Goriškem med prvo svetovno vojno: primer vasi Miren pri GoriciVojko Ferletič, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljam vojno škodo na Goriškem na primeru vasi Miren. Najprej predstavim Miren pred prvo svetovno vojno, nato na podlagi časopisnih člankov predstavim življenje v vasi v zaledju fronte in vse skupaj umestim v kontekst prve svetovne vojne. V tem sklopu opišem tudi begunsko kolonijo v Savinjski dolini, ki je nastala s selitvijo mirenske čevljarske zadruge na grad Vrbovec pri Mozirju, kamor je odšla v begunstvo večina mirenskega prebivalstva. Sledi opis termina vojne škode, ki mu sledi poglavje z opisi ukrepov za obnovo Goriške, ki so jih izvedle tako avstro-ogrske kot italijanske oblasti, in vloge Maksa Fabianija. Sledi opis vojne škode v Mirnu, kjer poleg časopisnih člankov uporabim tudi cenitve vojne škode, ki jih hrani državni arhiv v Gorici. Tu podrobneje predstavim škodo dveh družin, ki sta bili sorodstveno povezani in sta skupaj preživeli begunstvo v Ljubljani. Poglavju o civilnih žrtvah, kot posebni vrsti vojne škode, je dodan seznam umrlih prebivalcev Mirna in seznam padlih, ranjenih, obolelih in ujetih vojakov iz takratne občine Miren. Diplomsko delo zaključim z opisom deželnega stavbnega reda.
Keywords: Miren, Goriška, prva svetovna vojna, soška fronta, vojna škoda
Published in RUNG: 20.02.2020; Views: 4314; Downloads: 143
Full text (3,89 MB) |
19. Analiza in didaktizacija izbranih besedil mladinske književnosti z literarnimi liki čarovnic in mačk oziroma mačkovVanesa Vodovnik, 2019, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se začne s teoretičnim delom o spolnih stereotipih in stereotipih čarovnice. V nadaljevanju analiziram literarne like čarovnice in mačke oziroma mačka v izbranih delih mladinske literature, pri čemer sem pozorna, kako stereotipno so ti liki predstavljeni. Raziskovala sem tudi, ali so avtorji oziroma avtorice literarnim likom mačk oziroma mačkov dali dar govora ter če so jim določili spol. Vključena so različna mladinska literarna besedila, in sicer Harry Potter, Coprniški muc, Ognjeno rdeča Friderika, Coraline, Čarobni napoj ali Satanarheolažgenialkopeklenski punč želja, Čira čara muc, Čarovnica Vilma in Čarovnica in mavrična mačka. Na koncu ponudim didaktizacijo treh analiziranih del, eno izmed njih pa tudi realiziram v obliki osnovnošolske učne ure.
Keywords: analiza, čarovnice, mačke, mladinska literatura, spolni stereotipi, čarovniški stereotipi, didaktizacija, osnovna šola
Published in RUNG: 16.12.2019; Views: 4619; Downloads: 263
Full text (2,46 MB) |
20. MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJUKris Stergulc, 2019, undergraduate thesis Abstract: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina.
Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu.
S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem.
Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Keywords: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Published in RUNG: 12.12.2019; Views: 4179; Downloads: 151
Full text (1,05 MB) |
