Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 175
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Obravnava črtic Ivana Cankarja v gimnaziji s pomočjo bralnomotivacijskih strategij
Ana Cukjati, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava črtice Ivana Cankarja, ki so v učnem načrtu za slovenščino za splošne, klasične in strokovne gimnazije (Poznanovič Jezeršek in drugi, 2008) uvrščene med obveznoizbirna besedila, in njihove didaktizacije na podlagi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. V teoretičnem delu orišemo poglavja učnega načrta, vezana na pouk književnosti, predstavimo za gimnazijo obveznoizbirne Cankarjeve črtice, primerjamo njihovo sedanjo obravnavo v nekaterih srednješolskih učbenikih in berilih ter razložimo pomembnost učne motivacije za branje in učno uspešnost. Nazadnje je v teoretičnem delu predstavljena vsebina priročnika M. Sarto Strategije motiviranja za branje (2015) kot drugačna možnost didaktizacij Cankarjeve proze. V empiričnem delu razložimo problem obravnave Cankarjevih črtic v gimnazijah ter opišemo cilje in metodologijo naše raziskave, ki vključuje izdelavo didaktizacij Cankarjevih črtic s pomočjo bralnomotivacijskih strategij, preizkus ene od didaktizacij na gimnaziji, vzporedno z obravnavo na podlagi berila Branja 3 (Ambrož in drugi, 2002), in oceno izvedbe obeh ur, vprašalnik za učitelje in učiteljice slovenščine na gimnazijah o obravnavi Cankarjeve proze ter vprašalnik za dijake in dijakinje o razumevanju obravnavane črtice pred in po obravnavi s pomočjo bralnomotivacijske strategije in berila Branja 3. Magistrsko delo sklepa analiza rezultatov raziskave: dijaki in dijakinje so bili bolj motivirani pri obravnavi črtice na podlagi bralnomotivacijske strategije.
Keywords: gimnazija, črtice Ivana Cankarja, bralnomotivacijske strategije, motiviranje za branje, Montserrat Sarto
Published in RUNG: 26.04.2019; Views: 4524; Downloads: 178
.pdf Full text (1,05 MB)

32.
Bohinjska železnica skozi čas
Nik Obid, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V uvodu diplomskega dela opisujem razvoj železniškega omrežja v Habsburški monarhiji, ki je privedel do načrtovanja nove železniške povezave notranjosti dežele z največjim pristaniščem monarhije – Trstom. V nadaljevanju sledi pregled vseh pomembnejših načrtov nove železniške povezave in razlogov za izbor današnje trase. Širše obravnavam vključitev bohinjske železnice v celotno čezalpsko povezavo, ki je zajemala gradnjo Phyrnske, Turske, Karavanške in Bohinjske proge. Natančno opišem razloge za izbor bohinjske trase ter se nato posvetim značilnostim proge in njeni gradnji. Posebna poglavja namenim nekaterim pomembnim objektom, pri katerih se natančneje posvetim predvsem bohinjskemu predoru, solkanskemu viaduktu, prezračevalni napravi predora Bukovo in viaduktu Vintgar. Del diplomskega dela sem namenil tudi opisu stanja v času obeh svetovnih vojn, v katerih je bohinjska železnica odigrala pomembno vlogo. To se je pokazalo tudi ob koncu obeh svetovnih morij, ko je bila zaradi tega močno porušena. Diplomsko delo zaključujem z opisom stanja po 2. svetovni vojni, nujni obnovi, delni modernizaciji in padanju njenega prometnega pomena skozi 2. polovico 20. stoletja. Sklep namenim obetom za prihodnost, ki bi lahko bila, ob ustreznem vlaganju v infrastrukturo in sodelovanju na regionalni in mednarodni ravni, zelo svetla.
Keywords: Bohinjska proga, železnica, bohinjski predor, solkanski viadukt, promet, načrti gradnje
Published in RUNG: 24.04.2019; Views: 4992; Downloads: 225
.pdf Full text (3,49 MB)

33.
Osebni glas v literarnih besedilih in pismih Zofke Kveder
Tjaša Bajc, 2019, master's thesis

Abstract: V svoji magistrski nalogi kronološko obravnavam zasebna, javna in odprta pisma ter prvoosebna literarna besedila prve slovenske poklicne pisateljice Zofke Kveder. V pismih in literarnih delih se osredinjam predvsem na prisotnost kategorije osebnega glasu. Z raziskavo, ki temelji na analizi tradicionalnih in modernih pripovednih postopkov, želim ugotoviti, v kolikšni meri je pripovedujoči jaz prisoten v besedilu in na kakšen način se skozi prvoosebno pripovedovalko razkriva tudi pisateljica sama. Hkrati posegam tudi na področje feministične literarne vede, saj izpostavljam upodabljanje ženskih likov in reprezentacije ženskosti, ki se razkrivajo kot psihogram nove ženske.
Keywords: osebni glas, pisma, prvoosebna pripovedovalka, naratologija, pripovedni postopki, Zofka Kveder
Published in RUNG: 20.02.2019; Views: 4541; Downloads: 160
.pdf Full text (738,04 KB)

34.
Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojne
Urša Pogačar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka). V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Keywords: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Published in RUNG: 12.12.2018; Views: 4310; Downloads: 203
.pdf Full text (682,77 KB)

35.
Življenje in zapuščina posameznikov, zaslužnih za razvoj planinstva in gorništva na Goriškem
Nika Merljak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Predmet moje diplomske naloge je pet izbranih posameznikov: Valentin Stanič, Henrik Tuma, Jože Abram - Trentar, Ludvik Zorzut in Klement Jug, ki so bistveno pripomogli k razvoju planinstva in gorništva na Goriškem, ter zapuščina, po kateri se jih danes spominjamo tako v njihovih domačih krajih kot tudi drugod po Sloveniji. Poleg uvodnega in zaključnega dela je osrednji del diplomskega dela razdeljen na dva sklopa. V prvem, teoretičnem, delu je v vsakem podpoglavju sistematično in kronološko predstavljeno življenje vsakega od petih izbranih posameznikov. V drugem, empiričnem, delu je najprej v podpoglavjih za vsakega izbranega posameznika predstavljena njegova zapuščina, ki je danes vidna v domačem kraju ter drugod po Sloveniji. Sledi odgovor na izhodiščno vprašanje: Kako je danes zapuščina izbranih mož vidna v njihovih rojstnih krajih in drugod po Sloveniji ter koliko pravzaprav o njih in njihovi zapuščini vedo prebivalci Goriške? Prav tako naloga odgovarja na podvprašanji: Kateri so glavni razlogi za nepoznavanje zgodovine domačih krajev? Je to nezainteresiranost ljudi na splošno; premajhna zainteresiranost in podjetnost krajanov za širitev zgodovine in tradicije domačega kraja ali pa so razlogi drugačni? ter Kateri so tisti dejavniki, ki bi povečali zanimanje za zgodovino domačega okolja ter razpoznavnost pomembnih domačinov in njihove zapuščine? Odgovori so pridobljeni z interpretacijo domače in tuje strokovne literature ter analizo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali prebivalci Goriške.
Keywords: Goriška, gorništvo, planinstvo, zapuščina, Valentin Stanič, Henrik Tuma, Josip Abram, Ludvik Zorzut, Klement Jug.
Published in RUNG: 08.11.2018; Views: 3586; Downloads: 141
.pdf Full text (937,46 KB)

36.
REPREZENTACIJE NOSEČNOSTI V IZBRANIH DELIH SODOBNIH SLOVENSKIH AVTORIC PO LETU 1970
Nika Kravos, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Reprezentacije nosečnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih avtoric po letu 1970 bom skušala osvetliti, kako sodobne slovenske avtorice upodabljajo motiv nosečnosti. Prvi del magistrskega dela bo obsegal pregled socioloških, zgodovinskih in psihoanalitičnih teorij o nosečnosti in materinstvu. Sociološki, zgodovinski in psihoanalitični kontekst bom v uvodni del vključila, ker so pomembni za razumevanje, kako je skozi različne perspektive prišlo do skonstruiranega mita o materinstvu. Osredotočila se bom na odnos ženskih likov do nosečnosti. Zanimal me bo odnos ženskega lika do nosečnosti, v kolikšni meri obravnavana besedila utelešajo/ne utelešajo stereotipnih, patriarhalnih vzorcev o nosečnosti in materinstvu in ali avtorice upodabljajo tudi tabuizirane teme (detomor, splav, poporodna depresija, konflikten odnos med materjo in otrokom, zavračanje misli, da je materinstvo največja izpolnitev ženskosti). Pri interpretaciji se bom opirala na feministične teoretičarke, citirala in analizirala bom njihove ugotovitve.
Keywords: feminizem, materinstvo, nosečnost, dojenje, porod, splav, detomor, stereotip, sodobnost, pisateljice
Published in RUNG: 11.10.2018; Views: 4865; Downloads: 194
.pdf Full text (1,09 MB)

37.
Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'
Manca Mušič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih.
Keywords: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina
Published in RUNG: 27.09.2018; Views: 4756; Downloads: 161
.pdf Full text (1,25 MB)

38.
Raba pridevnikov pri najmlajših govorcih
Tina Dolenc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Predlagano je bilo, da je vrstni red pridevnikov posledica prirojene hierarhije slovničnih projekcij (Cinque 2014), ki gostijo različne pridevniške kategorije. Če teorija drži, usvajanje pridevnikov pri otrocih poteka v nasprotnem vrstnem redu hierarhiji, saj otrok stavčno zgradbo pridobiva od najnižje projekcije k najvišji (Radford 1996). Diplomska naloga predstavlja rezultate primerjave rabe pridevnikov kategorij velikost, barva in oblika v govoru staršev in otrok. Rezultati kažejo, da si v govoru otrok te kategorije sledijo v zaporedju, ki ga je predlagal Scott (2002).
Keywords: pridevnik, pridevniško zaporedje, hierarhija pridevnikov, otroški govor, usvajanje jezika
Published in RUNG: 03.09.2018; Views: 4408; Downloads: 189
.pdf Full text (343,09 KB)

39.
Slovenska osamosvojitvena vojna v Vipavski dolini - spomini in pričevanja pripadnikov teritorialne obrambe
Tjaša Petrič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava dogajanje med osamosvojitveno vojno na območju Vipavske doline. V prvem delu obravnavam dogodke pred vojno ter dogodke med njo. V drugem delu je poudarek na pričevanjih udeležencev, s katerimi konstruiram dogajanje na izbranih lokacijah. Predmet analize so tudi odgovori na vprašanja, kot na primer: kakšna čustva so doživljali med vojno, kaj jih je gnalo, da so se borili ter kako je vojna vplivala na njihovo družino. Preučevanje je poleg intervjujev temeljilo še na pregledu časopisnih člankov iz tistega časa ter drugi literaturi, povezani s temo.
Keywords: Osamosvojitev Slovenije, desetdnevna vojna, Vipavska dolina, Teritorialna obramba, pričevanja.
Published in RUNG: 13.02.2018; Views: 5980; Downloads: 284
.pdf Full text (953,35 KB)

40.
OSEBNOST CIRILA KOSMAČA V NJEGOVIH LITERARNIH DELIH, LITERARNOZGODOVINSKIH PREGLEDIH, ŠTUDIJAH IN SPOMINIH
Neža Šuligoj, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila podobo pisatelja Cirila Kosmača, ki sem jo sestavila iz avtorjevih avtobiografskih del, literarnozgodovinskih pregledov, študij in spominov njegovih sodobnikov in sodobnic. Veliko njegove literature je avtobiografske, torej je v mnogih njegovih delih literarna oseba pisateljev alter ego. Iz Kosmačevih besedil si lahko torej ustvarimo tudi podobo o pisatelju. Vendar je to literarizirana podoba, ki jo je potrebno razumeti kot del upovedanega sveta, na kar so opozorile tudi literarne zgodovinarke in zgodovinarji. Po drugi strani obstaja kar nekaj spominskih zapisov o Kosmaču, ki so jih prispevali njegovi sodobniki in sodobnice. Med literarnimi besedili in spominskimi zapisi sem odkrila podobnosti v prikazovanju pisateljeve osebnosti. Diplomska naloga je razdeljena na pet poglavij, začne se z razlago avtorjevega življenja. Drugo poglavje opisuje avtobiografijo in avtobiografskost v Kosmačevih delih ter njegov opus, v tretjem poglavju je opisana osebnost Cirila Kosmača v literarni zgodovini, v četrtem poglavju je sestavljena osebnost iz avtorjevih del, v zadnjem poglavju pa so zbrani spomini na pisatelja. Za tem sledijo še ugotovitve.
Keywords: Ciril Kosmač, pisatelj, avtobiografija, osebnost, literarna zgodovina.
Published in RUNG: 25.01.2018; Views: 6118; Downloads: 207
.pdf Full text (1,48 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top