Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
REPREZENTACIJE NOSEČNOSTI V IZBRANIH DELIH SODOBNIH SLOVENSKIH AVTORIC PO LETU 1970
Nika Kravos, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Reprezentacije nosečnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih avtoric po letu 1970 bom skušala osvetliti, kako sodobne slovenske avtorice upodabljajo motiv nosečnosti. Prvi del magistrskega dela bo obsegal pregled socioloških, zgodovinskih in psihoanalitičnih teorij o nosečnosti in materinstvu. Sociološki, zgodovinski in psihoanalitični kontekst bom v uvodni del vključila, ker so pomembni za razumevanje, kako je skozi različne perspektive prišlo do skonstruiranega mita o materinstvu. Osredotočila se bom na odnos ženskih likov do nosečnosti. Zanimal me bo odnos ženskega lika do nosečnosti, v kolikšni meri obravnavana besedila utelešajo/ne utelešajo stereotipnih, patriarhalnih vzorcev o nosečnosti in materinstvu in ali avtorice upodabljajo tudi tabuizirane teme (detomor, splav, poporodna depresija, konflikten odnos med materjo in otrokom, zavračanje misli, da je materinstvo največja izpolnitev ženskosti). Pri interpretaciji se bom opirala na feministične teoretičarke, citirala in analizirala bom njihove ugotovitve.
Ključne besede: feminizem, materinstvo, nosečnost, dojenje, porod, splav, detomor, stereotip, sodobnost, pisateljice
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

2.
Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'
Manca Mušič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih.
Ključne besede: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

3.
Raba pridevnikov pri najmlajših govorcih
Tina Dolenc, 2018, diplomsko delo

Opis: Predlagano je bilo, da je vrstni red pridevnikov posledica prirojene hierarhije slovničnih projekcij (Cinque 2014), ki gostijo različne pridevniške kategorije. Če teorija drži, usvajanje pridevnikov pri otrocih poteka v nasprotnem vrstnem redu hierarhiji, saj otrok stavčno zgradbo pridobiva od najnižje projekcije k najvišji (Radford 1996). Diplomska naloga predstavlja rezultate primerjave rabe pridevnikov kategorij velikost, barva in oblika v govoru staršev in otrok. Rezultati kažejo, da si v govoru otrok te kategorije sledijo v zaporedju, ki ga je predlagal Scott (2002).
Ključne besede: pridevnik, pridevniško zaporedje, hierarhija pridevnikov, otroški govor, usvajanje jezika
Objavljeno: 03.09.2018; Ogledov: 93; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (343,09 KB)

4.
Slovenska osamosvojitvena vojna v Vipavski dolini - spomini in pričevanja pripadnikov teritorialne obrambe
Tjaša Petrič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava dogajanje med osamosvojitveno vojno na območju Vipavske doline. V prvem delu obravnavam dogodke pred vojno ter dogodke med njo. V drugem delu je poudarek na pričevanjih udeležencev, s katerimi konstruiram dogajanje na izbranih lokacijah. Predmet analize so tudi odgovori na vprašanja, kot na primer: kakšna čustva so doživljali med vojno, kaj jih je gnalo, da so se borili ter kako je vojna vplivala na njihovo družino. Preučevanje je poleg intervjujev temeljilo še na pregledu časopisnih člankov iz tistega časa ter drugi literaturi, povezani s temo.
Ključne besede: Osamosvojitev Slovenije, desetdnevna vojna, Vipavska dolina, Teritorialna obramba, pričevanja.
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 749; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (953,35 KB)

5.
OSEBNOST CIRILA KOSMAČA V NJEGOVIH LITERARNIH DELIH, LITERARNOZGODOVINSKIH PREGLEDIH, ŠTUDIJAH IN SPOMINIH
Neža Šuligoj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila podobo pisatelja Cirila Kosmača, ki sem jo sestavila iz avtorjevih avtobiografskih del, literarnozgodovinskih pregledov, študij in spominov njegovih sodobnikov in sodobnic. Veliko njegove literature je avtobiografske, torej je v mnogih njegovih delih literarna oseba pisateljev alter ego. Iz Kosmačevih besedil si lahko torej ustvarimo tudi podobo o pisatelju. Vendar je to literarizirana podoba, ki jo je potrebno razumeti kot del upovedanega sveta, na kar so opozorile tudi literarne zgodovinarke in zgodovinarji. Po drugi strani obstaja kar nekaj spominskih zapisov o Kosmaču, ki so jih prispevali njegovi sodobniki in sodobnice. Med literarnimi besedili in spominskimi zapisi sem odkrila podobnosti v prikazovanju pisateljeve osebnosti. Diplomska naloga je razdeljena na pet poglavij, začne se z razlago avtorjevega življenja. Drugo poglavje opisuje avtobiografijo in avtobiografskost v Kosmačevih delih ter njegov opus, v tretjem poglavju je opisana osebnost Cirila Kosmača v literarni zgodovini, v četrtem poglavju je sestavljena osebnost iz avtorjevih del, v zadnjem poglavju pa so zbrani spomini na pisatelja. Za tem sledijo še ugotovitve.
Ključne besede: Ciril Kosmač, pisatelj, avtobiografija, osebnost, literarna zgodovina.
Objavljeno: 25.01.2018; Ogledov: 607; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

6.
Deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju
Tjaša Lipušček, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala terminologijo, povezano s tematiko, ter geografski opis območja. V zgodovinskem delu sem se posvetila tolminskemu urbarju in franciscejskemu katastru, ki sta bila moje temeljno gradivo. Za zaključek sem vzela primer naše kmetije.
Ključne besede: Dolenja Trebuša, deagrarizacija, depopulacija, agrarno gospodarstvo, občina Tolmin
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 853; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

7.
Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine
Kaja Sever, 2017, diplomsko delo

Opis: Lažni prijatelji so v jezikoslovju imenovani pari besed v različnih jezikih, ki so videti podobno, imajo pa drugačen pomen. Ti besedni pari povzročajo velike probleme pri prevajanju in učenju tujega jezika. Še posebej v sorodnih jezikih, kjer so besede lahko izgovorno popolnoma enake (npr. hlad : hlad), pogosto tudi etimološko sorodne, zato se nam posledično zdijo tudi pomensko povezane, kar pa ni vedno res (hlad v srbščini namreč pomeni senca). Lažnih prijateljev je veliko med slovanskimi jeziki. Jaz sem se odločila za pregled srbskih in slovenskih lažnih prijateljev. V diplomskem delu sem predstavila lažne prijatelje med srbskim in slovenskim jezikom, in sicer samostalnike v imenovalniku ednine, ki so videti popolnoma enaki (npr. lice - lice) oz. se razlikujejo v eni do dveh črkah (npr. kovčeg - kovček). Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer bom najprej predstavila izhodišča za obravnavo lažnih prijateljih in na podlagi obstoječih virov razložila njihovo tipologijo. V drugem delu pa bom podrobneje predstavila slovensko-srbske lažne prijatelje med samostalniki po abecedi od A do Ž, za vsakega navedla slovarsko razlago (v tabelah) in ponazoritvene stavke pridobljene iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Rečnika srpskohrvatskoga književnog jezika. Primeri so prevajani enosmerno, kar pomeni, da sem prevajala samo srbske primere v slovenski jezik, in sicer pravilen in nepravilen prevod obravnavane besede. Ker slovar lažnih prijateljev med srbskim in slovenskim jezikom še ne obstaja, želim z nalogo ljudi, ki se učijo tujega jezika tj. srbščine ali slovenščine, opozoriti na problem lažnega prijateljstva in jim pomagati, da se bodo z njim znali soočati.
Ključne besede: lažni prijatelji, srbščina, slovenščina, samostalniki
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 859; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (1,69 MB)

8.
Dokumentarnost v avtorski poetiki Nede Rusjan Bric
Maja Orel, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so najprej povzete značilnosti dokumentarnega gledališča, sledi predstavitev najbolj odmevnih uprizoritev dokumentarnih dram na svetovnih in slovenskih odrih. V nadaljevanju je pozornost usmerjena v dokumentarno v poetiki Nede Rusjan Bric, ki je s svojimi dramami in njihovimi uprizoritvami v slovenskem gledališkem prostoru začrtala nove smernice dokumentarnega gledališča z elementi fiktivnega. Diplomska naloga predstavlja in analizira vseh pet avtoričinih dram, ki na odru zvesto in kronološko sledijo zgodbam posameznikov, o katerih govorijo. Zgodbe, ki so prikazane na platnu so fiktivne, a dopolnjujejo odrsko dogajanje. Dokument je avtoričino izhodišče, ki ohranja svojo faktografsko podlago, a v drami zaživi na nov način in z novo osvetlitvijo omogoča premislek o že znanih (življenjskih) zgodbah.
Ključne besede: Neda Rusjan Bric, dokumentarno gledališče, dokumentarna fikcija, gledališče, drama, SNG Nova Gorica, Trieste - Alessandria EMBARKED, Eda - Zgodba bratov Rusjan, Kdor sam do večera potuje skoz svet, Nora Gregor – Skiti kontinent spomina, Fabiani – Umetnost bivanja.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 877; Prenosov: 149
.pdf Polno besedilo (916,06 KB)

9.
Kvantitativni oris romanov Ivana Preglja
Anej Žagar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava kvantitativno analizo romanov primorskega pisatelja Ivana Preglja, ki je ena izmed redkih takega obsega v slovenskem prostoru poleg podobne analize opusa Cirila Kosmača. Izhodišče tovrstnih analiz je elektronska verzija romanov. Analiza slovenskega dela besedil vseh treh romanov je bila opravljena s programskim orodjem Eva in s spletno različico prostodostopnega statističnega oblikovnoskladenjskega označevalnika in lematizatorja za slovenski jezik Obeliks ter vključuje tudi oblikoslovno označitev in lematizacijo celotnega besedila, katere izsledki so bili ročno popravljeni in pregledani. Pri kvantitativni analizi romanov je bila uporabljena statistična metoda, ki prinaša statistične prikaze znakov, črk, besed in povedi. V veliki večini so podatki predstavljeni za vsak roman posebej in za celotno besedilo, dodane so primerjave z rezultati analize besedil Cirila Kosmača. Diplomska naloga prinaša dopolnitve in nadgradnje dosedanjih raziskav o Pregljevih romanih, ki v to smer še niso posegle. Poglavitna dela naloge, seznam vseh lem s podatki o besedni vrsti ter pogostostmi po posameznih romanih in pa seznam delov besedil v tujih jezikih se nahajata v prilogah.
Ključne besede: Ivan Pregelj, kvantitativna analiza besedil, statistična metoda, roman, oblikoslovno označevanje, lematizacija, znak, črka, beseda, poved, besedna vrsta.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1055; Prenosov: 76
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

10.
Histerija v diskurzu na Slovenskem do 1. svetovne vojne
Manca Koren, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno, kako se pojem histerija pojavlja v slovenskem diskurzu od prve najdene objave do prve svetovne vojne. V uvodnem delu so zapisane razlage besede histerija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Etimološkem slovarju in Slovarju psihiatričnih izrazov. Sledi opis bolezni in največjih strokovnjakov, ki so se z njo ukvarjali (Jean-Marie Charcot in Sigmund Freud). V naslednjem poglavju je predstavljeno, kako so histerijo zdravili, dojemali in sprejemali v slovenskem prostoru. Nato je obravnavan pojav besede histerija in njenih izpeljank v strokovnem, publicističnem in literarnem diskurzu. Poglavje je sestavljeno iz različnih odlomkov iz teh besedil, ob katerih je razloženo, kako se histerija pojavlja v različnih kontekstih in pomenih.
Ključne besede: histerija, Jean-Marie Charcot, Sigmund Freud, histerija na Slovenskem, Josip Vošnjak, Zofka Kveder, Fran Govekar, Janko Kersnik, Vladimir Levstik, Pavlina Pajk, Adolf Robida
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 932; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh