Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 132
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Slovenska meščanka v zgodovinski resničnosti in literarni fikciji romanov Obraz v zrcalu, April, Severni sij in To noč sem jo videl
Saša Buti, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi prikazujem slovensko meščanko v fikciji in zgodovinski resničnosti. Pri tem se opiram na romane Obraz v zrcalu in April Mire Mihelič ter To noč sem jo videl in Severni sij Draga Jančarja. Obravnavani romani se dogajajo v obdobju med obema vojnama oziroma tik pred začetkom druge svetovne vojne. Mira Mihelič je dogajanje v romanih zajemala iz meščanskega sveta, v katerem je živela in katerega propada je bila priča, medtem ko je Drago Jančar snov našel v arhivskem gradivu. Oba avtorja glavne ženske like prikazujeta kot ranjene in ogoljufane v svojem ženskem bistvu. Gre za ženske, ki živijo v zakonu brez ljubezni in otrok, v katerih so prezaposlenemu in pasivnemu možu zgolj okrasek in v katerem je pomembno navzven ohranjati videz srečnega zakona. Svojo željo po ljubezni in zatajevani strasti tako poiščejo v ljubimčevem objemu, ki pa jih zaradi svoje preprostosti pogosto ne more razumeti. Takšna ljubezenska razmerja so polna vihrave ljubezni, v katero je pomešano ljubosumje, ki vodi tudi do nasilja. V romanih je skozi celotno zgodbo zaznati dvojnost, ki se kaže tako v notranjem svetu protagonistov kot tudi v odnosih med njimi.
Ključne besede: Meščanska ženska, obdobje med obema vojnama, meščanski zakon, ljubimec, prešuštvo, ljubosumje.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (536,51 KB)

12.
Podobe življenja v frazemih govora Planine
Elena Kobal, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša jezikovno analizo govora vasi Planina ter narečni frazeološki slovarček. Govor spada v primorsko narečno skupino, in sicer v notranjsko narečje. V diplomskem delu sem govor analizirala na vseh jezikovnih ravninah; na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni ter skladenjski. S pomočjo dialektološke metode avdio snemanja spontanega in vodenega pogovora z domačini sem opravila jezikovno analizo govora ter sestavila abecedno urejen narečni frazeološki slovarček. Slovarček obsega 164 geselskih člankov, od tega je 62 frazemov, ki jih v Slovarju slovenskih frazemov ni zapisanih. Glede sestave geselskih člankov sem se zgledovala po delu Janeza Kebra Slovar slovenskih frazemov, po delu Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre ter po delu Karmen Kenda Jež Shranili smo jih v bančah. Za zbiranje narečnega frazeološkega gradiva sem pripravila sezname glede na posamezna pomenska polja, ki so mi bili v pomoč pri delu na terenu. Na podlagi njihove semantične analize sem frazeme razporedila v štiri pojmovna polja: materialno, socialno, duhovno in lokalnospecifično kulturo v frazeologiji planinskega govora.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor vasi Planina, frazeološki narečni slovarček, Planina, pojmovno polje, materialna kultura, socialna kultura, duhovna kultura, lokalno specifična kultura
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 803; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

13.
Opekarska terminologija v vasi Bilje
Lea Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja jezikovno analizo govora vasi Bilje in slovar opekarskega izrazja te vasi. Opekarstvo je bilo v spodnji Vipavski dolini skozi zgodovino ena glavnih gospodarskih panog, ki se je ohranila vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. V prvem delu diplomskega dela so najprej predstavljene zgodovinske in geografske značilnosti vasi Bilje, sledi opis razvoja opekarn in dela v opekarni. S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), objavljene v Vodniku po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) Francke Benedik (1999) sem analizirala govor na vseh jezikovnih ravninah (glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni in skladenjski). Z metodo avdio snemanja vodenega govora sem posnela pogovor z dvema narečnima govorcema ter v nadaljevanju v fonetični transkripciji zapisala njun govor. Drugi del diplomskega dela je slovar opekarskega izrazja. Pripravljen je po vprašalnici, ki sem jo za opekarsko izrazje sestavila sama. Vprašalnica je diplomskemu delu dodana kot priloga. Pri izdelavi slovarskih gesel sem se zgledovala po načelih slovenskega narečnega slovaropisja oziroma metodologiji, ki jo je v svojem delu Shranli smo jih v bančah: slovenski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale uporabila Karmen Kenda-Jež (2007).
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, Bilje, narečni slovar, opekarsko izrazje, opekarne
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 57
.pdf Polno besedilo (4,27 MB)

14.
Literarna zapuščina Dore Gruden
Marjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 911; Prenosov: 59
.pdf Polno besedilo (766,96 KB)

15.
Obaravnava taboriščne poezije slovenskih pesnic
Elbasana Gaši, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pesniške opuse avtoric Erne Muser, Vere Albreht in Katje Špur, ki so preživele vojno, pri tem pa osrednji poudarek namenim prikazu in obravnavi taboriščne poezije. Taboriščna poezija je pri Erni Muser zajeta v ciklu Ne zlomiš src, iz njene edine zbirke Vstal bo vihar (1946). Drugi dve pesnici sta svoje pesmi združili v zbirki Ravensbriške pesmi (1977). V svoji nalogi se osredotočam na zgodovinske okoliščine nastanka taboriščne poezije in njeno umestitev v književnost narodnoosvobodilnega boja ter v širše literarne tokove tistega časa. Motivno-tematska in slogovna analiza pokaže, da se pesmi avtoric med seboj razlikujejo tako vsebinsko kot slogovno, kar kaže na vplive različnih, pogosto nasprotujočih si literarnih smeri tistega obdobja. Nekatere pesmi obravnavanih avtoric po svoji kvaliteti odstopajo od glavnine taboriščne poezije in upravičujejo svojo reprezentativnost v njenem okviru. S tem dodatno potrjujejo ugotovitev Novak-Popov, ki med izjeme od prevladujoče “šablonskosti, klišejskosti in shematiziranosti” (Novak-Popov, 1986, str. 203) taboriščne poezije uvršča tudi pesnici Katjo Špur in Erno Muser (Novak - Popov, 1986). Menim da, tudi Vera Albreht v vsaj dveh pesmih presega meje tega žanra.
Ključne besede: Taboriščna poezija, koncentracijska taborišča, nacizem, fašizem, narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta, partizanska poezija, druga svetovna vojna, žensko pesništvo, Ravensbrück.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 894; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (538,11 KB)

16.
Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave v slovenski literaturi skozi čas
Vanesa Vodovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, ki opisuje ženska slovenska bajeslovna bitja. V nadaljevanju sem se v izbranih delih iz slovenske literature med 19. in 21. stol. lotila analize oz. prikaza ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave. Pri tem me je še posebej zanimalo, kako se upodobitev v literarnih delih ujema s teoretičnimi opisi in kako se je (če se je) upodobitev spreminjala skozi čas. Analizirala, opisala, citirala in interpretirala sem besedila iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih, Pravljic Miličinskega, Albrehtovih Paberkov iz roža in Palčka v čedri Lojzeta Zupanca. Vključila sem tudi poezijo Svetlane Makarovič ter sodobno poezijo Erike Vouk in Ane Pepelnik. Prikrajšana ni bila niti dramatika s Strniševo Driado in Zajčevo Jagababo.
Ključne besede: Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave, slovenska literatura, slovensko bajeslovje, vile, interpretacija
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 767; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (886,30 KB)

17.
Subverzivni elementi v (mladinskih) besedilih Andreja Rozmana Roze
Špela Brajer, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrkem delu kratko opredelim recepcijo mladinske književnosti v luči subverzije. Predstavim teorijo srednjeveške smehovne kulture in opišem njene elemente (karneval, parodija, jezik) ter pokažem, kako se subverzija navezuje na teorijo srednjeveške smehovne kulture, še posebej karnevala. V drugem, obsežnejšem delu magistrskega dela predstavim opus Andreja Rozmana Roze. V nadaljevanju s formalno in motivno-tematsko analizo ter interpretacijo prikažem, kako se elementi subverzije kažejo v vsaki skupini besedil posebej (otroška in mladinska besedila ter besedila za odrasle). Vsakega od treh elementov subverzije podrobneje razčlenim: pretiravanje, groteskno opisovanje telesa, karnevalski smeh (praznični in ambivalentni smeh ter ironijo), groteskni realizem ter obredne dogodke in utopijo. Dodam jim še jezikovne prvine, kot so frazemi, uporabo ljubkovalnic, olepševalnic, kletvic, zmerljivk ipd. Poleg tega analiziram poliglosijo in heteroglosijo ter neologizme, blizuzvočnice in oksimoron. Kot tretji element subverzije teoretiki navajajo parodijo, ki pa jo analiziram na nivoju celotnega besedila. Izsledke analize besedil interpretiram tako, da pokažem, kako se elementi pojavljajo skozi različne zvrsti in glede na tematiko.
Ključne besede: subverzija, subverzivni elementi, Andrej Rozman Roza, karneval, smehovna kultura
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 684; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (585,47 KB)

18.
PRIMERJAVA TREH MEDIJSKIH URESNIČITEV BALADE O TROBENTI IN OBLAKU CIRILA KOSMAČA (KNJIGA, FILM IN RADIJSKA IGRA)
Nina Pušnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osnovana na primerjavi treh medijskih uresničitev Balade o trobenti in oblaku: noveli Cirila Kosmača, filma režiserja Franceta Štiglica in radijske igre po radijski dramatizaciji Mitje Mejaka. V prvem delu najprej predstavim avtorje vseh treh uresničitev in izpostavim nekaj splošnih razlik med vsemi tremi različicami dela. Predstavim tudi glavne značilnosti obdobja, v katerem je nastala literarna predloga, in se dotaknem primerjave med bralcem, gledalcem in poslušalcem. V nadaljevanju primerjam vse tri medije in predstavim adaptacijo literarnega dela. Sledi tipologija pripovedovalca, nazadnje pa predstavim še vsebino vseh treh medijskih uresničitev. V drugem delu naloge primerjam vse tri medijske uresničitve, pri čemer se osredotočam na vsebino, pripovedovalca, simboliko, like, tematiko in motiviko, kompozicijo ter kraj in čas dogajanja. Na osnovi primerjave ugotovim, da med uresničitvami obstajajo pomembne razlike in zaključim, da je najboljša izmed vseh treh uresničitev Kosmačeva novela.
Ključne besede: Balada o trobenti in oblaku, adaptacija dela, film, radijska igra, Ciril Kosmač, France Štiglic, Mitja Mejak
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 823; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

19.
Tematika ujetosti v romanu Intimno Gabriele Babnik
Lara Brankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z literarnovedno analizo in interpretacijo romana Intimno ter na podlagi izsledkov socioloških in migracijskih študij smo ugotavljali, kako se priseljenci soočajo z novo kulturo, s stereotipi in predsodki, ki jih Slovenci izražajo do njih, in ali se priseljencem uspe integrirati in asimilirati v neznano okolje. Preučevali smo ujetost na družbeni in osebno-intimni ravni, ter kako ta vpliva na razmišljanje priseljencev. Preverjali smo odnose med moškim in žensko, odnose med starši in otroki ter kako ti vplivajo na izgradnjo identitete ter kako se ta spreminja in preoblikuje. Ugotovili smo, da se priseljenci soočajo s stereotipi in predsodki, kar jim onemogoča, da bi se uspešno integrirali in asimilirali v novo okolje. Zaradi zavračanja s strani domačinov se počutijo tujci v novem okolju, hkrati pa občutijo tudi odtujitev od domovine. Spopadanje z vsakdanjimi očitki in težavami povzroči izgubo njihove identitete, s tem pa se pojavijo tudi konflikti v partnerskih odnosih. Odnosi med starši in otroki se kažejo, kot slabi, zaradi česar se odrasli posamezniki ne znajo soočati s težavami v partnerskih odnosih in pri vzgoji otrok.
Ključne besede: Roman Intimno, Gabriela Babnik, priseljevanje, kulturne razlike, asimilacija, integracija, identiteta, odnosi v partnerstvu, odnosi v družini
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 677; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (884,83 KB)

20.
Slovenska mladinska literatura z ekološko tematiko
Anja Vogrinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam literarnih besedil z ekološko tematiko, izdelati tipologijo izvirnih slovenskih besedil ter predstaviti značilnosti korpusa teh besedil. V svojem magistrskem delu najprej predstavljam povezavo mladinske književnosti z ekologijo, okoljsko vzgojo in ekokritiko, v nadaljevanju pa se posvečam vprašanju vrednotenja mladinskih besedil z ekološko tematiko. Naredila sem tipologijo pravljic z ekološko tematiko ter analizirala in ovrednotila 22 besedil. Izoblikovala sem lasten model vrednotenja, pri tem pa uporabila spoznanja znanih slovenskih literarnih znanstvenikov (razmerje med spoznavno, etično in estetsko funkcijo po Janku Kosu) ter raziskovalcev mladinske književnosti (jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski, bralno-razvojni kriterij po Igorju Saksidi). Upoštevala sem tudi spoznanja vodilnih ekokritkov (Cheryll Glotfelty, Ursule K. Heise). Sklep svoje magistrske naloge sem zapisala v obliki krajšega pregleda infrastrukture mladinske književnosti, kjer sem predstavila naslednje dejavnike: literarnega proizvajalca (avtorje: Alenko Klopčič, Toma Kočarja, Mojicejo Podgoršek, Jernejo Pavček ter Heleno Kraljič), literarnega sprejemnika (mladi in odrasli bralci), literarne institucije (knjižnice, univerze), literarni trg (založbe: Eko knjigo, Založbo Tolovaj, Založbo Epistola ter Založbo Morfem), literarni repertoar (vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni seznami) ter literarni produkt (mladinska književnost, spremljevalni projekti, literarne delavnice).
Ključne besede: Mladinska književnost, besedila z ekološko tematiko, ekologija, okoljska vzgoja, literarno vrednotenje, ekokritika.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 906; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh