Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 175
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Dileme pri usvajanju pomožnih glagolov v italijanščini s strani slovenskih govorcev
Lionella Costantini, 2019, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so pomožni glagoli v italijanščini in v slovenščini, izvedena je bila eksperimentalna študija. Glavni cilj raziskave je bil pojasniti, ali imajo Slovenci dileme z izbiro pomožnih glagolov v italijanščini glede na to, da sta v italijanščini dva t.j. essere in avere, v slovenščini pa le eden, t.j. glagol biti. Kot izhodišče sem uporabila študijo Antonelle Sorace (1992). Za raziskavo je bila uporabljena metodologija vprašalnika z likertovo lestvico. S c-testom pa sem ugotovila nivo znanja italijanskih in slovenskih učencev iz srednjih šol. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da drži, kar smo predvidevali. Govorci slovenščine raje izberejo stavke s pomožnim glagolom essere, ker ga v slovenščini poznajo. Glagol avere pa uporabljajo manj, ker ga slovenščina nima.
Ključne besede: Pomožni glagoli v italijanščini, pomožni glagoli v slovenščini, jezikovni prenos, c-test, Likertova lestvica, usvajanje drugega jezika
Objavljeno v RUNG: 05.12.2019; Ogledov: 4326; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

22.
Korpus Šolar in zanesljivost ocenjevanja šolskih pisnih nalog na različnih stopnjah šolanja emagistrsko delo
Marjana Tinta, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je narejena primerjava slovničnih in slogovnih popravkov šolskih pisnih nalog v korpusu Šolar in skupini učiteljev prostovoljcev. Predstavljeni so popravki, ki so v korpusu razvrščeni po tipih: napake zapisa, napake besedišča, napake oblike in napake skladnje, in sicer tudi z vidika pogostnosti. Predstavljene so raziskave o problemih pri objektivnosti ocenjevanja. V empiričnem delu je narejena podrobna analiza popravkov v treh izbranih pisnih izdelkih iz korpusa Šolar, ki jih je popravila skupina devetih učiteljev slovenščine v srednjih in osnovnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so pravopisno-oblikoslovni popravki po pričakovanjih med sabo bolj prekrivni, medtem ko prihaja pri stilnih in skladenjskih do odstopanj. Neujemanje ugotavljam tudi pri ocenah ocenjevalcev.
Ključne besede: korpus Šolar, napake zapisa, napake besedišča, napake oblike, napake skladnje, neustrezno črkovanje, neustrezna raba ločil, napake pisanja skupaj oziroma narazen, napake pisanja z malo oziroma veliko začetnico, napake zapisa številk, napake besednega reda, napake izpusta, napake odvečnih podatkov, napake strukture, objektivnost ocenjevanja, zanesljivost med ocenjevalci
Objavljeno v RUNG: 23.10.2019; Ogledov: 3698; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

23.
BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)
Anej Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183 številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v drugih virih.
Ključne besede: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 3815; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (285,27 KB)

24.
Vplivi transcendentalizma in filozofije Ralpha Walda Emersona v poeziji Miriam Drev
mateja belina, 2019, magistrsko delo

Opis: V slovensko poezijo je Emersonove ideje o iskanju človekovega mesta v svetu prenesla pesnica in pisateljica Miriam Drev. Njen pesniški subjekt ljubi premike in postanke v življenju, zaznava in izkuša realno, neolepšano podobo življenja in opaža, da je narava tista, ki deluje očiščevalno in posamezniku omogoča, da se vedno znova vrača k svoji zavesti. Drev v pesmih skozi podobe sanj in realnosti izrisuje večplastno sliko življenja, ki ga je, pravi, kljub bolečinam, vredno živeti.
Ključne besede: Emerson, narava, transcendentalizem, slovenska poezija, Miriam Drev
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 3690; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

25.
Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocih
Barbara Batagelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno v RUNG: 01.10.2019; Ogledov: 4153; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (964,07 KB)

26.
Pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli
Lara Brankovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli. Osrednji cilji učnega načrta slovenščine v osnovni šoli (Poznanovič Jezeršek, 2011) so razumevanje, doživljanje in vrednotenje, povsem pa je pozabljen čustveni vidik branja in poslušanja besedila. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo čustva, vlogo čustev pri branju in pomen bralne motivacije, v nadaljevanju se posvetimo čustvom pri pouku književnosti v osnovni šoli – pomen in vpliv na učitelje in učence, osvetlimo pomembne točke učnega načrta slovenščine za osnovne šole, predstavimo potrebne kompetence učitelja in tri različne metode dela pri poučevanju književnosti. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo rezultate empiričnega preizkusa, in sicer rezultate intervjujev z učiteljicami, rezultate anketnih vprašalnikov ter preverjanj znanja, ki so jih oddali učenci po izvedbi vseh treh šolskih ur književnosti, kjer smo pri vsaki šolski uri uporabili različno metodo dela – šolsko interpretacijo, bralnomotivacijsko strategijo in glasno interpretativno branje. Magistrsko nalogo sklepa ugotovitev, da učiteljice s svojim čustvovanjem, osebnostjo, branjem in odzivi na prebrano pomembno vplivajo na čustveno aktivnost učencev ter da so učenci najbolj čustveno aktivni pri glasnem interpretativnem branju in poslušanju.
Ključne besede: didaktika, književnost, osnovna šola, čustva, šolska interpretacija, bralnomotivacijska strategija, glasno interpretativno branje
Objavljeno v RUNG: 30.09.2019; Ogledov: 4793; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (850,35 KB)

27.
LJUBEZENSKO-EROTIČNA ROMANA ELZE BUDAU
Vesna Bajc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ljubezensko-erotična romana Diagram neke ljubezni in Ljubezen v f-molu avtorice Elze Budau. Na začetku diplomske naloge so razloženi pojmi, s katerimi lahko povezujemo romana: ženski roman, ljubezenski roman in trivialna literatura. V nadaljevanju naloge sem predstavila avtorico, potem sem se osredinila na analizo romanov. Analiza za vsak roman je vsebovala obnovo romana, opis glavnega ženskega lika, osredinila sem se tudi na ženske in moške vloge v romanu in na tematsko analizo vsakega romana. Za utemeljitev tem, ki sem jih odkrila v romanih, sem vključila tudi citate iz njih. Obravnavala sem tudi moški pogled na avtorico v intervjujih, ki sem jih našla. V drugem delu diplomske naloge sem primerjala roman Elze Budau Ljubezen v f-molu z romanom Strah pred letenjem ameriške pisateljice Erice Jong, ki sem jo v nadaljevanju tudi predstavila. Obravnavala sem pomen obeh romanov in namenila razdelek avtobiografskosti obeh romanov. V sklepnem delu diplomske naloge sem se še dotaknila vprašanja, ali spada roman Strah pred letenjem v trivialno književnost.
Ključne besede: Elza Budau, ljubezenski roman, erotični roman, trivialna književnost, Ljubezen v f-molu, Diagram neke ljubezni, Strah pred letenjem, Erica Jong, ženski roman
Objavljeno v RUNG: 26.09.2019; Ogledov: 5082; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (432,62 KB)

28.
Normativnost v slovenskih slovarjih druge polovice dvajsetega stoletja
Lara Vončina, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana izrecna normativnost v jezikovnih priročnikih, ki so nastali v drugi polovici dvajsetega stoletja, torej Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962, Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Osrednji namen je medsebojna primerjava slovarjev z vidika normativno označenih sestavkov, primerjane so normativne oznake, normativna napotila in omejevalne oznake, s čimer sem želela ugotoviti, ali se pojmovanje normativnosti v obdobju 1950–2014 spreminja. Medsebojno sem primerjala slovarska gesla v okviru istega slovarja, pri čemer sem se usmerila na pregled slovarske črke D in ugotovila, da je prišlo do sprememb pri grafičnem označevanju normativnih oznak, da je veliko nekoč prepovedanih jezikovnih prvin postalo nevtralnih in da prihaja v določenih primerih do neenotne normativne obravnave pri enakih besednih zvezah ali predlogih. Predstavljena so tudi normativna napotila, osredotočila sem se na njihovo funkcijo, da bi preverila, ali so med starejšimi (Slovenski pravopis 1950 in Slovenski pravopis 1962) in novejšimi slovarji (Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in Slovar slovenskega knjižnega jezika 2014) kakšna odstopanja.
Ključne besede: norma, normativnost, slovarji, normativna napotila, normativne oznake, jezikovni priročniki
Objavljeno v RUNG: 26.09.2019; Ogledov: 3203; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (977,94 KB)

29.
Prevzeto izrazje s področja popularnih glasbenih zvrsti in njegova slovarska obravnava
Petra Kovač, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko pisanja prevzetega besedja v slovenskem jeziku. V uvodnem delu se bom najprej posvetila obravnavi problematike prevzemanja besed, načinu prevzemanja v slovenski jezikovni sistem in predstavila tudi historični vidik prevzemanja slovenskih prevzetih besed in besednih zvez. Osrednji del diplomskega dela bo osredotočen na besedje s področja glasbe, zlasti prevzemanje izrazov, povezanih s popularno glasbo. V svojem delu želim ugotoviti, v kateri obliki se posamezni izrazi dejansko uporabljajo, v nepodomačeni ali podomačeni, pri čemer lahko soobstaja več podomačenih različic. S pomočjo korpusa Gigafida bom naredila analizo, s katero bo ugotovljeno, v kolikšni meri jezikovni uporabniki upoštevajo določila normativnih priročnikov glede pisanja prevzetih besed oziroma nasprotno, ali ta pravopisna določila sledijo rabi, ki jo uveljavljajo jezikovni uporabniki. Cilj diplomskega dela je prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri zapisovanju besed s področja glasbe, ki smo jih v slovenski jezik prevzeli iz drugih jezikov, in ta opažanja tudi pojasniti.
Ključne besede: Podomačevanje, prevzete besede, glasbene zvrsti
Objavljeno v RUNG: 26.09.2019; Ogledov: 3304; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

30.
LE IN SAMO KOT SPROŽILCA POMENSKIH PREDPOSTAVK: EKSPERIMENTALNA ŠTUDIJA V SLOVENŠČINI
Zala Zbičajnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu se ukvarjam s posebno vrsto pomenskih predpostavk in njihovimi sprožilci. Uvod se osredotoča na pragmatične in semantične značilnosti predpostavk. Pregledane so teoretične in eksperimentalne raziskave o pomenskih predpostavkah in njihovem sprožilcu only (samo/le) ter med nekaterimi njenimi tujimi ustreznicami. V svojem delu predstavim rezultate eksperimentalne študije, posvečene slovenskima ustreznicama angleške besede only, le in samo. Preučujem, kako materni govorci slovenščine sodijo o obeh sprožilcih pomenske predpostavke s pragmatičnega vidika. Študija odgovarja na vprašanje, ali sta besedi sinonimni, katera beseda je rabljena pogosteje ter kako sta uporabljeni v določenih slovenskih dialektih. Bolj nazorno, študija predlaga, da slovenski ustreznici besede only v prevodu pripadata skupini trdih sprožilcev, ki jih določi Abusch (2009), ti pa so opredeljeni kot sprožilci v pomenskih predpostavkah, ki ne morejo biti preklicane.
Ključne besede: Pomenska predpostavka, sprožilec, only, le, samo, pragmatično procesiranje
Objavljeno v RUNG: 04.09.2019; Ogledov: 4351; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh