Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Lik umetnice - migrantke v romanih Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer
Jasmina Spahalić, 2015, magistrsko delo

Opis: V raziskavi sem se osredinila na lik umetnice v slovenskih romanih in naredila primerjavo med deli treh avtoric – Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer. Predvsem sem se posvetila vprašanju, kako žensko v tujem okolju določa njena spolna identiteta. V feministični teoriji fenomen in koncept migrantstva predstavlja pozicijo, ki ženskam ponuja možnost, da lahko nadzorujejo lastno življenje in usodo in o njiju več ne odloča patriarhalni družbeni red. Ob prebiranju romanov, ki so predmet moje raziskave, sem ugotovila, da močno izstopa problem ženske identitete in v večini primerov je v ospredju lik tujke in šele nato lik umetnice. Analiza zaobjema naslednje romane: Posebne nežnosti (1990) Marjete Novak Kajzer; Moreno (2003) in Smrt slovenske primadone (2007) Brine Svit ter Sobo gospe Bernarde (2007) in Ino (2011) Cvetke Bevc.
Ključne besede: Posebne nežnosti, Marjeta Novak Kajzer, Moreno, Smrt slovenske primadone, Brina Svit, Soba Gospe Bernarde, Ina, Cvetka Bevc, lik umetnice, migrantka, feministične študije.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1495; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (740,76 KB)

32.
Slovar oblačilnega izrazja aleksandrink iz Prvačine
Lucija Sulič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena jezikoslovni opis govora vasi Prvačina in oblačilna narečna terminologija aleksandrink. Prvačina je namreč vas v Vipavski dolini, od koder je potekalo množično izseljevanje žensk v Egipt. V narečnem govoru se je zanje uveljavil termin lešandrinke ali šandrinke, kar je poimenovanje za ženske, ki so se v 19. stoletju z Goriškega selile in zaposlovale večinoma v Aleksandriji in Kairu. V vasi se govori kraško narečje, ki spada v primorsko narečno skupino, diahrono pa govor izhaja iz severozahodne slovenske osnove. V prvem delu diplomskega dela sta najprej na kratko predstavljena vas Prvačina in pojav aleksandrinstva. Nadalje sledi fonološka in morfološka analiza govora vasi, ki je bila opravljena po vprašanjih v Vodniku po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) Francke Benedik, in sicer posebej glede na Gramatična vprašanja (XVI. poglavje). Temu sledi transkripcija spontanega govora štirih informatork. Osrednji del diplomskega dela predstavlja narečni terminološki slovar oblačilnega izrazja aleksandrink, ki obsega 288 gesel. Besedišče je bilo pridobljeno s pomočjo usmerjenega intervjuja z domačinkami. Slovar je sestavljen po načelih slovenskega narečnega slovaropisja oz. metodologije, ki je predstavljena v delu dr. Karmen Kenda-Jež Shranili smo jih v bančah.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, govor Prvačine, narečni slovar, oblačilna terminologija, aleksandrinke
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 1658; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (3,75 MB)

33.
Motiv tujca v slovenski dramatiki absurda
Špela Debenak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam motiv tujca v izbranih delih slovenske dramatike absurda. Osredotočam se na sledeča dela: Jože Javoršek: Povečevalno steklo, Dominik Smole: Veseloigra v temnem, Rudi Šeligo: Svatba, Peter Božič: Vojaka Jošta ni in Matjaž Zupančič: Slastni mrlič. Skupen je motiv tujca, ki v različnih podobah in pomenih nastopa kot rdeča nit, in jih povezuje v smiselno celoto. V literarnih delih se osredinjam na analizo značilnosti dramatike absurda, s posebnim pogledom na pojav motiva tujca. Motiv tujca, ki sem ga spremljala v analiziranih dramskih tekstih, odpira skupno občutenje odtujenega, izpraznjenega sveta. Občutje, ki je značilno za dramatiko absurda, skozi motiv tujca dobiva družbeno kritični podton, saj opozarja na zlaganost in razvrednotenost družbe.
Ključne besede: drama absurda, motiv tujca, Jože Javoršek, Dominik Smole, Rudi Šeligo, Peter Božič, Matjaž Zupančič
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 1117; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (803,36 KB)

34.
Težave z besednim redom – prispevek k tipologiji napak pri usvajanju slovenščine kot drugega jezika na osnovnošolski stopnji
Anja Batič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se posvečam učenju in usvajanju slovenščine kot drugega jezika ter napakam v besednem redu, ki pri tem procesu nastajajo. Otroci, ki se preselijo v Slovenijo, se morajo brez posebnih uvajalnih jezikovnih tečajev takoj vključiti v osnovnošolsko izobraževanje. Novo okolje, nova šola in novi sošolci predstavljajo veliko spremembo za vsakogar, poleg tega pa so otroci izpostavljeni tudi novemu jeziku, ki ga v večini primerov ne znajo. V šolskem letu 2013/2014 sem sodelovala z OŠ Šturje in petim učencem pomagala z dodatnimi urami slovenščine. V tem obdobju sem zbrala besednoredne napake, ki so nastale pri reševanju delovnih listov in ustnem odgovarjanju na zastavljena vprašanja. Napake sem razvrstila in poskušala poiskati njihov izvor. Osredotočila sem se na možnost negativnega jezikovnega prenosa iz njihovega prvega jezika – bosanščine – v novi jezik – slovenščino.
Ključne besede: Besedni red, usvajanje jezika, učenje jezika, bosanski jezik, slovenski jezik, priseljenci
Objavljeno: 23.09.2015; Ogledov: 1166; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (521,23 KB)

35.
K-premik iz vprašalnih in osebkovih zvez v slovenščini ter njihove omejitve: Eksperimentalna študija skladenjskih otokov
Manca Mušič, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so skladenjski otoki vprašalnih in osebkovih stavčnih zvez v slovenščini, izvedena je bila eksperimentalna študija. Glavni cilj raziskave je bil razjasniti empirično paradigmo skladenjskih otokov vprašalnih in osebkovih stavčnih zvez v slovenskem jeziku z uporabo modela iz eksperimentalne skladnje, t. i. faktorske opredelitve učinka skladenjskih otokov Sprousa in drugih (2012 in 2015). Za raziskavo je bila uporabljena novejša metodologija, t. i. metoda ocene magnitude (Magnitude Estimation), s katero smo preprečili preskriptivne bralce. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala zanimiv vpogled v stanje slovenščine glede na obstoječe teorije skladenjskih otokov, kot so načelo stičnosti, načelo neizraženih prvin in prepoved premeščanja iz nedopolnil. Raziskava odpira tudi nova vprašanja na področju skladenjskih otokov.
Ključne besede: skladenjski otoki, k-premik, omejitve, eksperimentalna skladnja, slovenščina, metoda ocene magnitude
Objavljeno: 23.09.2015; Ogledov: 940; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

36.
Poezija Kristine Šuler v tržaški reviji Slovenka
Tjaša Bajc, 2015, diplomsko delo

Ključne besede: Kristina Šuler, poezija, Slovenka, Trst
Objavljeno: 17.09.2015; Ogledov: 1641; Prenosov: 68
.pdf Polno besedilo (526,07 KB)

37.
Podoba moje vasi - agrarne razmere na Črnovrškem v 19. stoletju
Katarina Rudolf, 2015, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskave diplomskega dela je individualna kmečka posest na primeru Črnega Vrha nad Idrijo v 19. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala individualno kmečko posest ter razložila posamezne pojme povezane z njo. Predstavila sem strukturo kmečke posesti in socialno podobo Črnega Vrha tistega časa. Temeljno gradivo, ki sem ga uporabila, je franciscejski kataster.
Ključne besede: Individualna kmečka posest, Črni Vrh nad Idrijo, 19. stoletje, franciscejski kataster, pašnik, travnik, njiva.
Objavljeno: 17.09.2015; Ogledov: 1268; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

38.
Ženska delavka v socializmu - primer podjetja Salonit Anhovo
Neža Maffi, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava žensko kot delavko v času socializma. Posebna pozornost je bila namenjena študiji primera, in sicer ženskemu kolektivu tovarne Salonit Anhovo. Predmet analize so bili odgovori na vprašanja, kot na primer: kako so se ženske počutile kot del ogromnega kolektiva, kako so razumevale in doživljale lastno vlogo delavk, kako so jo vrednotile, kako so obenem usklajevale svoje privatno življenje z javnim, tj. tistim, ki jih je vezalo na službo. Navedena vprašanja so bila vodilo preučevanju, ki je deloma temeljilo na izvedenih intervjujih, opravljenih z ženskami, ki so bile v času socializma zaposlene v Salonitu Anhovo; deloma, predvsem kot protiutež subjektivnosti intervjujev, pa na analizi tovarniškega glasila Naš list in seveda literaturi na obravnavano temo.
Ključne besede: Ženska delavka, socializem, tovarna, delavske pravice, enakopravnost
Objavljeno: 17.09.2015; Ogledov: 1076; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

39.
Ženski liki v berilu Babica, ti loviš!
Nadina Kotorić, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano berilo za četrti razred osnovne šole Babica, ti loviš!. Predstavila sem pojme, kot so seksizem, stereotip in spolni stereotip. Nato sem se osredotočila na analizo berila, ki je zanimivo zaradi vsebine besedil in zaradi zunanje podobe. Že v stvarnem kazalu so namreč besedila razdeljena glede na spol (Za Mojce, Za Andreje). Z interpretacijo besedil v berilu sem poskusila ugotoviti, ali so določena besedila namenjena samo fantom oziroma samo deklicam. Zanimalo me je, kako sta ženska in moška spolna vloga zastopani v berilu. Podobe spolnih vlog, ki sem jih opazila v berilu, sem razvrstila s pomočjo že oblikovanih razredov/kategorij Majde Hrženjak. Poskušala sem ugotoviti, katere lastnosti so pripisane ženskemu in katere moškemu spolu.
Ključne besede: Babica, ti loviš!, seksizem, stereotip, spolni stereotip, podobe spolnih vlog.
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1984; Prenosov: 121
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

40.
Slovenska glagolska predpona ob- s pomenom vztrajanja v luči leksikalno-nadleksikalne delitve in hierarhije predpon
Marjana Gabrijelčič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam glagole s predpono ob- s pomenom vztrajanja v stanju (npr. obsedeti). Del literature deli glagolske predpone na dve oziroma tri velike skupine (npr. Svenonius 2004, Tatevosov 2008), vendar kakršnihkoli trditev o uvrstitvi glagolov s pomenom vztrajanja v stanju v njej ne najdemo. Z izbranimi glagoli grem skozi vse teste, ki jih najdemo pri Svenoniusu (2004) in Tatevosovu (2008), in preverjam, v katero skupino jih lahko uvrstimo, med leksikalne glagolske predpone, med nadleksikalne glagolske predpone ali celo med vmesne predpone. Nadalje se v literaturi najde poskus razdelanega opisa možnih razporeditev predpon (Wiland 2012), zato poskušam ugotoviti tudi, kam se predpona ob- s pomenom vztrajanja v stanju uvršča v Wilandovi hierarhiji. Glede na Svenoniusovo delitev ugotavljam, da se vztrajalni ob- obnaša kot nadleksikalna predpona. Glede na Wilandovo hierarhijo predpon pa ugotavljam, da se obnaša kot najnižja nadleksikalna predpona. Kot skupni zaključek v nalogi ugotavljam, da imamo vztrajalni ob- lahko za najnižjo nadleksikalno predpono v Wilandovi hierarhiji predpon. A za trdnost te trditve so potrebne še nekatere domneve, ki zaenkrat ostajajo nepreverljive. Ob omenjeni interpretaciji rezultatov sledi tudi, da nekateri testi iz predhodne literature niso povsem zanesljivi.
Ključne besede: predpona, prefiks, leksikalna predpona, nadleksikalna predpona, vmesna predpona, časovni pomen, vidska predpona, časovna predpona, krajevnost dejanja, krajevna predpona, prostorska predpona, skladenjska hierarhija
Objavljeno: 15.06.2015; Ogledov: 1939; Prenosov: 68
.pdf Polno besedilo (469,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh