4431. |
4432. Valentin Vodnik, Pesma na moje rojake (Dramilo)Zoran Božič, 1993, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Didaktična predstavitev Vodnikove razsvetljenske pesmi.
Ključne besede: srednje šole, slovenska književnost, metodika pouka, Vodnik, Valentin: Pesma na moje rojake (Dramilo), didaktika, optimizem, razsvetljenstvo, delo kot vrednota, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart
Objavljeno v RUNG: 19.12.2017; Ogledov: 5036; Prenosov: 233
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
4433. Pesmi v ilegalnih goriških publikacijah v obdobju med vojnamaAna Toroš, tina zanardi, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so obravnavane pesmi v ilegalnih publikacijah, ki so izhajale v medvojnem obdobju na Goriškem, in sicer v naslednjih revijah: Soča, Tihe besede, Pisanice, Gmajna, Brinjevke in Tavžentroža.1 Večino pesmi so napisali Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli in Milko Matičetov, poleg tega so bile v publikacije uvrščene pesmi Srečka Kosovela, Stanka Vuka in Franceta Sveta ter prispevek Borisa Pahorja. Pesmi so tematsko vezane na zatiranje slovenstva na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Obenem je v njih opazna religiozna komponenta, saj so ustvarjalci večinoma izhajali iz goriškega semenišča. V tem obdobju so nastale tudi pesmi, ki so natisnjene v ilegalnih publikacijah na Tržaškem in ki se izkustveno umeščajo v tržaški prostor. Njihovo idejno ozadje je ravno tako povezano z zatiranjem slovenstva, tako da lahko v njih odkrijemo podobne literarne vzorce za prikaz razmerja med domačo in tujo kulturo. Pesniško ustvarjanje v goriških ilegalnih publikacijah predstavlja posebno poglavje slovenske literarne zgodovine, ki je bilo do sedaj malo poznano, in je še posebej dragoceno zaradi nekaterih pesmi Ljubke Šorli in Milka Matičetova, ki niso bile objavljene drugje.
Ključne besede: Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli, Milko Matičetov
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3766; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4434. |
4435. |
4436. Sreča se je ustavila v PodseluZoran Božič, 2000, strokovni članek Opis: Za dogajalni prostor v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici je značilna pokrajina ob vodi. Voda simbolično spira krivdo preh osrednjih literarnih oseb, tj. krčmarjeve Tine, Strežkove Tinke in Črtomira, ki so hrepeneli po ljubezni, vendar pa končali kot izobčenci in zakrivili dejanja z usodnimi posleidcami. Tina, Tinka in Črtomir so svoj križev pot hodili ob reki Soči, le-to pa zaznamuje podoba krščanskega svetnika Janeza Nepomuka, zaščitnika pred naraslimi vodami, ki je za to, da bi lahko živela prepovedana ljubezen, žrtvoval svoje življenje.
Ključne besede: France Prešeren, Ivan Pregelj, Ciril Kosmač, voda, očiščevanje, Krst pri Savici, Matkova Tina, Sreča, romantična pesnitev, novela, Janez Nepomuk
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 4364; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4437. Problemski pouk književnostiZoran Božič, 1993, strokovni članek Opis: Praktični primeri sodobnejšega in manj reproduktivnega pristopa k obravnavi književnosti in vrednotenju znanja (vključno z maturo).
Ključne besede: slovenščina, pouk, književnost, leposlovje, metodika pouka, osnovne šole, srednje šole, reproduktivnost, problemski pouk, matura
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 4530; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4438. Srednješolsko tesno branje in problem simbolne govorice : DelavnicaZoran Božič, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: Il presente laboratorio parte dalla costatazione che la lettura nell'attuale scuola secondaria slovena rappresenta un serio problema siccome gli allievi incontrano difficoltà così nella lettura ad alta voce, causate da un lessico modesto e dalle scarse capacità di lettura letteraria, come anche nell'interpretazione di un testo letterario. Uno dei metodi efficaci per migliorare la lettura letteraria è la lettura attenta sia del testo integrale (così chiamata lettura lunga), sia di un brano tratto da un lungo testo narrativo o teatrale. Il laboratorio espone l'interpretazione del linguaggio simbolico e presenta alcuni esempi concreti presi dalla letteratura straniera e nazionale.
Ključne besede: tesno branje, simbolna govorica, didaktika, svetovna književnost, slovenska književnost
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3514; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4439. Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednostiZoran Božič, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve.
V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Ključne besede: Krst pri Savici, interpretacija, cenzura, kulturna neenakovrednost, Habsburška monarhija, skrito sporočilo, France Prešeren, Ivan Mažuranić, Petar Petrovič Njegoš, Kreutz an der Ostsee
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3510; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4440. Slovenska berila Frana Miklošiča : Od pionirskih začetkov do konkurence Antona JanežičaZoran Božič, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Berila Frana Miklošiča so v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko se je slovenščina prvič uveljavila kot učni predmet v srednjih šolah, opravljala pionirsko vlogo. Zaradi slabo razvite slovenske literature, zlasti proze, je v berilih veliko število prevodnih besedil in besedil z neleposlovnih področij, predvsem kulturne zgodovine. S stališča didaktike slovenščine se zdi tovrstna usmeritev povsem upravičena, poleg tega pa skozi izbor besedil tudi Miklošič poskuša krepiti slovensko narodno zavest. Pri poeziji daje Miklošič prvenstvo Francetu Prešernu, takrat oboževani Janez Vesel – Koseski pa je zanj obrobni avtor. Z nastankom novih beril Antona Janežiča, ki so bila usmerjena v leposlovje in so temeljila na novih pesnikih in pisateljih iz obdobja med romantiko in realizmom, je bila Miklošičeva pionirska vloga izpolnjena.
Ključne besede: slovenski jezik, didaktika, berila, slovenska književnost, Fran Miklošič, Anton Janežič, Habsburška monarhija, Dunaj, kulturna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3490; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
