Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
ECOLOGY OF WILD WINE YEASTS AND THEIR ENOLOGICAL POTENTIAL
Gabrijel Cernigoi, 2017, diplomsko delo

Opis: The aim of the study was to investigate and select indigenous yeasts Saccharomyces cerevisiae and non-conventional yeasts that were isolated during this and previous studies, and than evaluate them for wine production by performing micro-scale vinification experiment
Ključne besede: Saccharomyces, non-conventional yeasts, wine, fermentations
Objavljeno: 17.07.2017; Ogledov: 237; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

2.
Isolation and selection wild yeasts for winemaking
Natalia Mikhaylina, 2017, diplomsko delo

Opis: The aim of this study was to explore the diversity of fermentative yeast species in a non-vineyard and vineyard environment, and exploit their oenological potential. For this purpose we collected plant and soil material in the vineyard (located in Črniče in Vipava Valley) planted with Vitis vinifera L. and in the forest (forest in Vipava Old Castle), and by using a selective medium with high ethanol and sugar content we managed to obtain 35 isolates. By sequencing the D1/D2 domain of the 26S rDNA we identified nine different yeast species. The oenological potential of identified yeasts was further investigated by employing a series of tests, such as growth at low pH values, tolerance to ethanol and sulfur, and H2S production ability. Based on the results of these tests we selected four different yeast species for the microvinification of Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’ grape juice. A commercial strain Saccharomyces cerevisiae Lalvin D47 was also included as a control in the fermentation experiment. Fermentation monitoring was done by measuring daily weight loss and microbiological analysis in the middle of fermentation. For the final wines, sugars were determined and sensorial evaluation performed. Among four tested yeasts, S. paradoxus IVV 32 and Torulaspora delbrueckii IVV 36 appeared to be the most promising for winemaking, but further studies should be carried out.
Ključne besede: wine, Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’, biodiversity, yeasts, fermentation
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 191; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

3.
Mineralizacija odvečnega blata iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode s pomočjo ozonacije
Špela Hudobivnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Odvečno blato predstavlja veliko finančno breme, saj strošek odstranjevanja blata na čistilnih napravah predstavlja kar 50% do 60% celotne finančne porabe. V današnjem svetu poznamo in uporabljamo več različnih načinov in procesov, ki potrjeno zmanjšujejo odvečno blato nastalo med procesom čiščenja odpadnih voda. Eden izmed teh procesov je ozonacija. Za namene primerjave v raziskovalnem delu, se je najprej ozoniralo samo blato, nato se je postopek ozonacije integriral v proces čiščenja odpadne vode s šaržnim biološkim reaktorjem (SBR). Za ovrednotenje procesa smo analizirali parametre KPK, TN, TP, NO3--N in NH4+-N, z analizo sušin in žarin pa se je določila koncentracija blata in koncentracija hlapne snovi v blatu za oceno uspešnosti odstranjevanja blata. S samo ozonacijo smo uspeli doseči znižanje koncentracije blata za 60,7% pri dozi 80 g ozona/kg suhe snovi. Koncentracije KPK, TN in TP v supernatantu so se z višjo dozo ozona pričakovano povišale, saj slednji poškoduje celično steno celic v blatu, to pa povzroči da se znotrajcelične snovi razpustijo v supernatant. Točko preloma smo določili pri dozi 30 g ozona / kg suhe snovi, zaradi najvišjega skoka KPK ter sorazmerno nizkega in obvladljivega povečanja koncentracij TN in TP. Pri integraciji ozonacije v proces čiščenja odpadne vode smo dosegli 83% znižanje količine odvečnega blata, pri povprečni dozi 11,1 g ozona/kg suhe snovi blata. KPK, TN, TP, NO3-N in NH4-N so bili pri čiščenju odpadne vode na iztoku pod mejno vrednostjo za izpust. Največji problem je predstavljal TN zaradi velikega vpliva ozonacije na denitrifikacijo. Poraba energije za ozonacijo je znašala 453 kW h na tono dehidriranega blata, kar, po naših izračunih, znese 46,95 € po toni.
Ključne besede: Čiščenje odpadne vode, odvečno blato, ozon, ozonacija, mineralizacija blata
Objavljeno: 04.07.2017; Ogledov: 256; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,69 MB)

4.
Ureditev logistike v podjetju Intra lighting
Lili Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj podjetja je čim bolje in čim hitreje zadovoljiti želje kupcev ter pri tem ustvarjati kar največji dobiček. Pomembno je, da se pri vsakem procesu v sistemu, ne le v proizvodnji temveč tudi na drugih področjih, skuša delati z najmanjšimi stroški in z največjo učinkovitostjo ter to nenehno vzdrževati, kar pomeni, da je treba ves čas stanje opazovati in ga po potrebi spreminjati oziroma optimizirati. To je bilo v zadnjem času zanemarjeno in prav zato je namen diplomske naloge preučiti sedanje stanje oskrbovanja proizvodnje z materiali in urediti logistiko v podjetju tako, da bo oskrbovalna veriga čim bolj optimizirana. Za optimizacijo smo izbrali enega najpomembnejših sestavnih delov svetilke. Oskrbovalna veriga teh je dokaj kompleksna in naš cilj je, z ureditvijo logistike, zmanjšati stroške ter pridobiti čas. Predstavljena bo celotna oskrbovalna veriga izbranih polizdelkov, od kooperanta do proizvodnje ter na koncu podane štiri možne rešitve za izboljšanje obstoječega stanja. S predlaganimi rešitvami bo zmanjšan proizvodni čas, stroški kooperacije bodo manjši ter komunikacija s kooperantom poenostavljena. Namesto oddajanja del v kooperacijo bo predstavljena tudi možnost uvedbe lastnega izvajanja.
Ključne besede: oskrbovalna veriga, vitka logistika, pull sistem, naročniška proizvodnja
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 220; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

5.
Zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov v podjetju
Blaž Vončina, 2017, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je na trgu veliko podjetij, ki razvijajo, proizvajajo ter tržijo različne blagovne skupine izdelkov. Namen diplomskega dela je seznaniti se z metodami ter orodji zagotavljanja kakovosti vhodnih materialov v avtomobilski industriji. V podjetju se srečujejo s težavami zaradi izvajanja vhodne kontrole v manjši meri na izdelkih določenih blagovnih skupin vhodnih materialov, ki povzročajo največ reklamacij. V prvem delu diplomskega dela so teoretično predstavljeni pomen ter standardi kakovosti. V nadaljevanju pa metode zagotavljanja kakovosti ter orodja, ki omogočajo zagotavljanje kakovosti vhodnega materiala. Z analizo reklamacij smo ugotovili najbolj kritične blagovne skupine materialov ter vzroke za nastanka le-teh reklamacij na podlagi zavrnjenih kosov, števila dobav in pregledov ter reklamacij v obdobju dveh let poslovanja. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo orodij sistemskega inženiringa kot so kontrolni list, Pareto diagram, histogram, 8D poročilo, diagram poteka in metoda FMEA. Analizirali smo štiri blagovne skupine, kjer je prihajalo do največjega števila reklamacij. Delež pregledov v vhodni kontroli je bil pri teh zelo nizek, kar pomeni, da bi bilo potrebno v prihodnje povečati odstotek pregledov ter se usmeriti na reševanje vzrokov reklamacij. S pomočjo diagrama poteka smo prikazali proces povečanega nadzora nad izvajanjem 8D poročil v vhodni kontroli pri reševanju reklamacij ter izboljšanje procesa presoje kakovosti vhodnega materiala. S pomočjo FMEA metode smo ugotovili, da je tveganje preveliko, če ne odkrivamo napak vhodnih materialov. Vhodna kontrola se lahko usmeri le na najbolj kritične blagovne skupine vhodnega materiala od dobaviteljev, ki povzročajo največ reklamacij.
Ključne besede: vhodna kontrola, vhodni materiali, reklamacije, standard kakovosti, metode zagotavljanja kakovosti, orodja zagotavljanja kakovosti, vzroki reklamacij
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 307; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (2,25 MB)

6.
Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina Merlot
Iris Lisjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij. V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti eksperimentalnih vin. Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih. Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Ključne besede: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 370; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

7.
Značilnosti dinamike vsebnosti vodne pare v ozračju nad Vipavsko dolino z uporabo daljinskega zaznavanja s sistemom GPS
Samo Škrlec, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsebnost vodne pare v ozračju je ena pomembnejših meteoroloških spremenljivk pri numeričnem napovedovanju vremena kot tudi dolgoročnem preučevanju podnebja. Tradicionalni načini merjenja zaradi svojih pomanjkljivosti in stroškov obratovanja ne uspejo pokriti izredno heterogene prostorske in časovne porazdelitve vodne pare v ozračju. Z vse hitrejšim razvojem Globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), med katere sodi tudi Globalni sistem pozicioniranja (GPS), se vedno bolj uveljavlja daljinsko zaznavanje vsebnosti vodne pare v ozračju na podlagi zakasnitev satelitskih signalov GNSS. V ta namen smo v diplomski nalogi na podlagi skoraj dvoletnih meritev GPS z dvema načrtno postavljenima stacionarnima sprejemnikoma na območju Vipavske doline po uveljavljeni metodologiji, računali skupno vsebnost vodne pare v stolpcu ozračja nad postajo GPS in v sloju ozračja znotraj Vipavske doline – od dna do roba Trnovske planote. Rezultate vsebnosti vodne pare v ozračju smo nato analizirali, primerjali in ovrednotili na podlagi izračunane absolutne vlage in drugih meteoroloških podatkov iz bližnjih merilnih postaj, opisov razvoja vremena in fotografij vremenskih razmer na območju Vipavske doline. Ugotovili smo, da lahko prisotnost padavin ter specifične nehomogene porazdelitve vlažnih zračnih mas vplivajo na razlike v absolutni vlagi, določeni na merilnih postajah in povprečni absolutni vlagi v ozračju Vipavske doline, ocenjeni s pomočjo zakasnitve signalov GNSS.
Ključne besede: daljinsko zaznavanje, meteorologija GNSS, GPS, troposferska zakasnitev, absolutna vlaga
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 380; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (3,50 MB)

8.
Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študija
Tjaša Popović, 2017, diplomsko delo

Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 293; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

9.
Združevanje vinarjev Vipavske doline v konzorcij.
Tomaž Vodopivec, 2016, diplomsko delo

Ključne besede: Trženje vin, blagovna znamka, Vipavska dolina, konzorcij vinarjev, trženjska strategija
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 211; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (765,23 KB)

10.
Vpliv menjave hladilnega medija na učinkovitost hladilnih sistemov
Patrik Tribušon, 2017, diplomsko delo

Ključne besede: hladilni sistem, hladilni medij, Freon
Objavljeno: 26.04.2017; Ogledov: 1167; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (4,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh