Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dileme pri usvajanju pomožnih glagolov v italijanščini s strani slovenskih govorcev
Lionella Costantini, 2019, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so pomožni glagoli v italijanščini in v slovenščini, izvedena je bila eksperimentalna študija. Glavni cilj raziskave je bil pojasniti, ali imajo Slovenci dileme z izbiro pomožnih glagolov v italijanščini glede na to, da sta v italijanščini dva t.j. essere in avere, v slovenščini pa le eden, t.j. glagol biti. Kot izhodišče sem uporabila študijo Antonelle Sorace (1992). Za raziskavo je bila uporabljena metodologija vprašalnika z likertovo lestvico. S c-testom pa sem ugotovila nivo znanja italijanskih in slovenskih učencev iz srednjih šol. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da drži, kar smo predvidevali. Govorci slovenščine raje izberejo stavke s pomožnim glagolom essere, ker ga v slovenščini poznajo. Glagol avere pa uporabljajo manj, ker ga slovenščina nima.
Ključne besede: Pomožni glagoli v italijanščini, pomožni glagoli v slovenščini, jezikovni prenos, c-test, Likertova lestvica, usvajanje drugega jezika
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 22; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

2.
Ocena ekonomske upravičenosti izgradnje poslovnega objekta ter načrtovanje novega postopka proizvodnje v izbranem podjetju
Sebastian Fornazarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Podjetje LEDLUKS d.o.o. že več kot 6 let izdeluje luči na LED osnovi. Doseglo je stanje, kjer želi skrajšati čas, ki poteče od prejetja naročila do njegovega končanja. Glede na proizvodne potrebe smo tudi prišli do zaključka, da proizvodnja brez zalog (v nadaljevanju bo uporabljen izraz JIT) ni primerna in, da se je potrebno poslužiti agilne proizvodnje. Z analizo proizvodnega procesa smo ugotovili, da ima vsak aluminijasti profil luči zelo dolgo pot, pri čemer je vsak korak potencialen razlog za zamude. Izkazalo se je, da so podizvajalci nezanesljivi, kar dodatno dokazuje neprimernost proizvodnje tipa JIT. Zato smo zastavili koncept novega proizvodnega procesa, ki skoraj ne potrebuje podizvajalcev. Izračunali smo potrebne količine, ki bi jih moralo podjetje imeti na zalogi. Te presegajo možnosti obstoječih prostorov, kjer ni možnosti širitve. Ena izmed opcij je izgradnja namenskega objekta. Najprej smo analizirali trenutno prostorsko stanje in ocenili potrebne zahteve podjetja. Na podlagi bilanc smo določili tudi promet do leta 2030 in odnos do stroškov. Po informativni ponudbi gradbinca in raziskavi nepremičninskega trga smo določili okvirno ceno celotnega projekta. S kalkulacijami in uporabo poslovnih izkazov smo ugotavljali smiselnost projekta in ali se le ta povrne v želenem obdobju. Predštudija naj bi služila kot osnova za na daljno poglobitev, saj so rezultati obetajoči.
Ključne besede: ekonomska upravičenost, proizvodnja, proizvodni proces, LED, pred študija, zaloga, agilna proizvodnja
Objavljeno: 04.12.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,73 MB)

3.
Umetniški slog animiranih likov zahoda in vzhoda
Miha 1Oven, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na analizo sloga oblikovanja videza lika za animirani film v primerjavi med ameriško in japonsko animacijo. Slog oblikovanja videza animiranega lika opredeljujemo na podlagi različnih področij. Mednje uvrščamo navidezne značaje lika, raznolikost zgradb telesa, strukturo obraza, oblikovanje prepoznavnih značilnosti silhuet lika, metode in tehnike za dosego učinkov zgradb delov telesa (roke, noge …), ustvarjanje karakterističnih lastnosti same silhuete, predhodno pripravo s specifičnimi smernicami videza lika za animiranje (določitev velikosti lika, barvne lestvice, upoštevanje terminov emocij …) in ne nazadnje doseganje različnih učinkov gibanja. Cilj diplomske naloge je analizirati razlike in enakosti ameriške in japonske animacije (ameriški animirani film Osmosis Jones in japonska animirana serija Cells at Work!), ki si zasluženo delita vodilno mesto po vplivu v svetu animiranega medija. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so razloženi pojmi in strokovni termini s pomočjo tujih avtorjev in virov. Vsebina teoretičnega dela se smiselno nadaljuje v empiričnem delu z analizo področij, obrazloženih v teoretičnem delu. Torej, kot je v teoretičnem delu razložena silhueta v animaciji, je tudi v empiričnem delu analizirana silhueta v ameriški in japonski animaciji.
Ključne besede: animiran film, RG, dizajner, stil, 3D, 2D, anime, manga, animirani lik, proporcija
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,35 MB)

4.
2D animirani film skozi čas
Antonella D'Amico, 2019, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge podamo definicijo animiranega filma in na kratko opišemo, kako nastane animirani film. Omenimo tudi osnovne standarde animacije. Drugi del diplomske naloge je razdeljen na pet obdobij razvoja, na podlagi katerih opišemo zgodovino 2D animiranih filmov. V prvem obdobju predstavimo delovanje in nastanek naprav, ki jih na splošno imenujemo »optične igrače« in delujejo po principu persistence vida. Podrobneje opišemo »laterno magico«, »tavmatrop«, »fenakitoskop«, »zoetrop«, »slikofrc«, »praksinoskop« in »optično gledališče«. Pri vseh navedemo, kdo in kdaj jih je izumil ter opišemo njihovo delovanje. Drugo obdobje razvoja temelji na pionirjih animiranega filma. Podrobneje navedemo avtorje, kot so Emile Cohl, Winsor McCay, Pat Sulivan in Otto Messmer ter brata Fleischer. Obrazložimo njihova najbolj prepoznavna dela, ki so prispevala k napredku animiranega filma. V tretjem obdobju razvoja prikažemo razcvet animiranih filmov s pomočjo analize del treh pomembnejših ustvarjalcev, in sicer Walta Disneya, Texa Averyja in Osamuja Tezuke. V četrtem obdobju razvoja opišemo slog animacije pri animacijskih hišah UPA, Warner Bros ter Hana in Barbera na podlagi njihovih likov. Omenimo tudi dva samostojna umetnika eksperimentalne animacije Normana McLarena in Johna Whitneyja. V petem obdobju prikažemo tehniko 2D digitalne animacije ter prvi digitalni animirani seriji (The Simpsons in South Park) in prva digitalna animirana filma (The Rescuers Down Under in The Iron Giant). Tretji del diplomske naloge je v celoti namenjen analizi avtoričinega kratkega digitalnega 2D animiranega filma Bubbles s primeri dela v programih TVPaint in Adobe After Effects. Diplomska naloga je zastavljena kot študijsko besedilo za vse, ki jih zanima animirani film in želijo pridobiti podlago za širjenje svojega znanja na tem področju. Tako kot vse izrazne oblike sodobne kulture tudi animacijska kinematografija ostaja razdvojena med umetnostjo in industrijo, med umetniškim elementom ter ekonomskim vidikom komercialnega izkoriščevanja. Nobenega od teh dveh vidikov ni mogoče zanemariti, ker oba prispevata k opredelitvi, razširjanju in sprejemu umetniškega dela. Zaradi tega tudi namen diplomske naloge ni zgolj navajanja seznama imen in naslovov, ki ga narekuje le kronološka D’Amico, Antonella: 2D animirani film skozi čas. Dip.nal. Nova Gorica, AU/UNG, 2019 časovnica, temveč gre za besedilo, ki poskuša prikazati mrežo odnosov med posameznimi osebnostmi, filmi in zgodovinsko-kulturnim kontekstom.
Ključne besede: animacija, animirani filmi, optične igrače, slog, animirane serije, digitalna animacija
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 97; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (3,28 MB)

5.
Kako financirati umetniški izdelek z uporabo socialnih omrežij
Anja Zadnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu raziskujem, kaj je potrebno za to, da bi umetnik z uporabo socialnih omrežij lahko financiral svoj umetniški izdelek. Ugotavljam, da so to znanje trženja, uporabe ideje in zgodbe, ki se prodaja, ter poznavanje omrežij, ki jih umetnik uporablja za učinkovito oglaševanje in prodajo. Koncept »revni umetnik« lahko v sodobnem času končno zavržemo, saj je v svetu toliko dosegljivega znanja, s katerim si lahko prav vsak umetnik pomaga, da s pomočjo svojih sledilcev ali patronov vsak zadani projekt na koncu tudi finančno podpre. V pisnem delu si ogledamo tudi zgodovino patronstva in kako se je razvilo vse do današnje točke, vrste socialnih omrežij, ki jih ima umetnik danes na voljo ter uspešne primere.
Ključne besede: animacija, umetnost, patronstvo, financiranje, socialna omrežja, instagram, youtube, kickstarter, patreon
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 93; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (8,81 MB)

6.
FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDA
Matjaž Reya, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine  = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Ključne besede: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Objavljeno: 21.10.2019; Ogledov: 149; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,73 MB)

7.
Prihodnji scenariji rabe tal na celotnem območju Parka Škocjanske jame z uporabo prostorskega modela DynaCLUE
Klemen Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Spremembe rabe tal, kot posledica naših dejavnosti, imajo pomemben vpliv na različne okoljske prvine, kot npr. raven biotske raznovrstnosti in erozijo tal. V tem delu se ukvarjamo s spremembo rabe tal v prihodnosti na širšem območju Regijskega parka Škocjanske jame, z uporabo geografskih informacijskih sistemov, statistike in prostorskega modeliranja. Najprej smo z uporabo zbirke različnih lokacijskih dejavnikov (nadmorska višina, naklon reliefa, ekspozicija tal, oddaljenost od cest, naselij, pedološke profile tal itd.) statistično analizirali prostorsko razporeditev rabe tal s pomočjo logistične regresije. Njivske površine se pojavljajo predvsem na območjih psevdoglenih distričnih tal, trajni nasadi pa niso odvisni od tipa tal. Zaraščene površine in gozd se pojavljajo na celotnem območju, brez močnega vpliva posameznih spremenljivk. Na podlagi različnih dokumentov in uradnih statistik smo zatem razvili tri različne scenarije rabe tal do leta 2035. V prvem se travniške in kmetijske površine obnovijo na raven iz leta 1985, drugi se osredotoča na širitev poselitvenih in industrijskih površin, tretji pa upošteva smernice trajnostnega razvoja. Po simulaciji z modelom DynaCLUE lahko ugotovimo, da se posamezne rabe tal, neodvisno od velikosti scenarija pojavljajo na podobnih mestih. Ne glede na to dejstvo razviti scenariji pomagajo določiti območja, kjer je večja verjetnost za širjenje naselij ali pa kjer je večja verjetnost opuščanja kmetijskih površin.
Ključne besede: prihodnji scenariji, raba tal, Park Škocjanske jame, logistična regresija, DynaCLUE
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 160; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (7,32 MB)

8.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 364; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (2,29 MB)

9.
Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocih
Barbara Batagelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 222; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (964,07 KB)

10.
ANALIZA VINSKEGA TURIZMA V VIPAVSKI DOLINI
Maja Slejko, 2019, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomske naloge smo najprej predstavili zgodovino vinske trte in vina. V naslednjem poglavju je opredeljen pojem turizem in kako se je turizem razvijal v Sloveniji. Zaradi samega naslova diplomskega dela smo opredelili tudi pojem vinski turizem, predstavili njegove prednosti in slabosti ter opredelili vinskega turista. Pri samem vinskem turistu imamo imamo demografske in psihografske značilnosti ter njegove motivacijske dejavnike. Na kratko smo povzeli vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji, preko katerega naloga preide na ožjo vinorodno deželo Primorska in iz te naprej v Vipavsko dolino. Vipavska dolina ima bogato zgodovino kot tudi gastronomijo. Ena od prepoznavnih značilnosti v Vipavski dolini je tudi osmica, na katero prihaja veliko ljudi iz drugih regij ter iz sosednjih držav, najpogosteje iz Italije. Vinska ponudba v dolini je zelo bogata. Pohvalimo se lahko z nekaj avtohtonimi sortami, najbolj znani pa sta zagotovo Zelen in Pinela. Naredili smo tudi manjšo primerjavo med mestom Dunaj v sosednji državi Avstriji in Vipavsko dolino v Sloveniji. Primerjali smo vinogradništvo in vinarstvo, vinoteke, restavracije, kmečke gostilne in nastanitve. Proti koncu diplomske naloge smo se na kratko posvetili tudi Vipavski vinski cesti, za konec pa smo naredili intervju z vinarjem o vinskem turizmu v Vipavski dolini.
Ključne besede: vinski turizem, 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), Vipavska vinska cesta, vinogradništvo, vinarstvo
Objavljeno: 27.09.2019; Ogledov: 185; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (880,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh