Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDA
Matjaž Reya, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine  = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Ključne besede: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Objavljeno: 21.10.2019; Ogledov: 7; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,73 MB)

2.
Prihodnji scenariji rabe tal na celotnem območju Parka Škocjanske jame z uporabo prostorskega modela DynaCLUE
Klemen Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Spremembe rabe tal, kot posledica naših dejavnosti, imajo pomemben vpliv na različne okoljske prvine, kot npr. raven biotske raznovrstnosti in erozijo tal. V tem delu se ukvarjamo s spremembo rabe tal v prihodnosti na širšem območju Regijskega parka Škocjanske jame, z uporabo geografskih informacijskih sistemov, statistike in prostorskega modeliranja. Najprej smo z uporabo zbirke različnih lokacijskih dejavnikov (nadmorska višina, naklon reliefa, ekspozicija tal, oddaljenost od cest, naselij, pedološke profile tal itd.) statistično analizirali prostorsko razporeditev rabe tal s pomočjo logistične regresije. Njivske površine se pojavljajo predvsem na območjih psevdoglenih distričnih tal, trajni nasadi pa niso odvisni od tipa tal. Zaraščene površine in gozd se pojavljajo na celotnem območju, brez močnega vpliva posameznih spremenljivk. Na podlagi različnih dokumentov in uradnih statistik smo zatem razvili tri različne scenarije rabe tal do leta 2035. V prvem se travniške in kmetijske površine obnovijo na raven iz leta 1985, drugi se osredotoča na širitev poselitvenih in industrijskih površin, tretji pa upošteva smernice trajnostnega razvoja. Po simulaciji z modelom DynaCLUE lahko ugotovimo, da se posamezne rabe tal, neodvisno od velikosti scenarija pojavljajo na podobnih mestih. Ne glede na to dejstvo razviti scenariji pomagajo določiti območja, kjer je večja verjetnost za širjenje naselij ali pa kjer je večja verjetnost opuščanja kmetijskih površin.
Ključne besede: prihodnji scenariji, raba tal, Park Škocjanske jame, logistična regresija, DynaCLUE
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 27; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (7,32 MB)

3.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 97; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (2,29 MB)

4.
Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocih
Barbara Batagelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (964,07 KB)

5.
ANALIZA VINSKEGA TURIZMA V VIPAVSKI DOLINI
Maja Slejko, 2019, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomske naloge smo najprej predstavili zgodovino vinske trte in vina. V naslednjem poglavju je opredeljen pojem turizem in kako se je turizem razvijal v Sloveniji. Zaradi samega naslova diplomskega dela smo opredelili tudi pojem vinski turizem, predstavili njegove prednosti in slabosti ter opredelili vinskega turista. Pri samem vinskem turistu imamo imamo demografske in psihografske značilnosti ter njegove motivacijske dejavnike. Na kratko smo povzeli vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji, preko katerega naloga preide na ožjo vinorodno deželo Primorska in iz te naprej v Vipavsko dolino. Vipavska dolina ima bogato zgodovino kot tudi gastronomijo. Ena od prepoznavnih značilnosti v Vipavski dolini je tudi osmica, na katero prihaja veliko ljudi iz drugih regij ter iz sosednjih držav, najpogosteje iz Italije. Vinska ponudba v dolini je zelo bogata. Pohvalimo se lahko z nekaj avtohtonimi sortami, najbolj znani pa sta zagotovo Zelen in Pinela. Naredili smo tudi manjšo primerjavo med mestom Dunaj v sosednji državi Avstriji in Vipavsko dolino v Sloveniji. Primerjali smo vinogradništvo in vinarstvo, vinoteke, restavracije, kmečke gostilne in nastanitve. Proti koncu diplomske naloge smo se na kratko posvetili tudi Vipavski vinski cesti, za konec pa smo naredili intervju z vinarjem o vinskem turizmu v Vipavski dolini.
Ključne besede: vinski turizem, 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), Vipavska vinska cesta, vinogradništvo, vinarstvo
Objavljeno: 27.09.2019; Ogledov: 134; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (880,55 KB)

6.
LJUBEZENSKO-EROTIČNA ROMANA ELZE BUDAU
Vesna Bajc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ljubezensko-erotična romana Diagram neke ljubezni in Ljubezen v f-molu avtorice Elze Budau. Na začetku diplomske naloge so razloženi pojmi, s katerimi lahko povezujemo romana: ženski roman, ljubezenski roman in trivialna literatura. V nadaljevanju naloge sem predstavila avtorico, potem sem se osredinila na analizo romanov. Analiza za vsak roman je vsebovala obnovo romana, opis glavnega ženskega lika, osredinila sem se tudi na ženske in moške vloge v romanu in na tematsko analizo vsakega romana. Za utemeljitev tem, ki sem jih odkrila v romanih, sem vključila tudi citate iz njih. Obravnavala sem tudi moški pogled na avtorico v intervjujih, ki sem jih našla. V drugem delu diplomske naloge sem primerjala roman Elze Budau Ljubezen v f-molu z romanom Strah pred letenjem ameriške pisateljice Erice Jong, ki sem jo v nadaljevanju tudi predstavila. Obravnavala sem pomen obeh romanov in namenila razdelek avtobiografskosti obeh romanov. V sklepnem delu diplomske naloge sem se še dotaknila vprašanja, ali spada roman Strah pred letenjem v trivialno književnost.
Ključne besede: Elza Budau, ljubezenski roman, erotični roman, trivialna književnost, Ljubezen v f-molu, Diagram neke ljubezni, Strah pred letenjem, Erica Jong, ženski roman
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 145; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (432,62 KB)

7.
Normativnost v slovenskih slovarjih druge polovice dvajsetega stoletja
Lara Vončina, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana izrecna normativnost v jezikovnih priročnikih, ki so nastali v drugi polovici dvajsetega stoletja, torej Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962, Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Osrednji namen je medsebojna primerjava slovarjev z vidika normativno označenih sestavkov, primerjane so normativne oznake, normativna napotila in omejevalne oznake, s čimer sem želela ugotoviti, ali se pojmovanje normativnosti v obdobju 1950–2014 spreminja. Medsebojno sem primerjala slovarska gesla v okviru istega slovarja, pri čemer sem se usmerila na pregled slovarske črke D in ugotovila, da je prišlo do sprememb pri grafičnem označevanju normativnih oznak, da je veliko nekoč prepovedanih jezikovnih prvin postalo nevtralnih in da prihaja v določenih primerih do neenotne normativne obravnave pri enakih besednih zvezah ali predlogih. Predstavljena so tudi normativna napotila, osredotočila sem se na njihovo funkcijo, da bi preverila, ali so med starejšimi (Slovenski pravopis 1950 in Slovenski pravopis 1962) in novejšimi slovarji (Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in Slovar slovenskega knjižnega jezika 2014) kakšna odstopanja.
Ključne besede: norma, normativnost, slovarji, normativna napotila, normativne oznake, jezikovni priročniki
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (977,94 KB)

8.
Prevzeto izrazje s področja popularnih glasbenih zvrsti in njegova slovarska obravnava
Petra Kovač, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko pisanja prevzetega besedja v slovenskem jeziku. V uvodnem delu se bom najprej posvetila obravnavi problematike prevzemanja besed, načinu prevzemanja v slovenski jezikovni sistem in predstavila tudi historični vidik prevzemanja slovenskih prevzetih besed in besednih zvez. Osrednji del diplomskega dela bo osredotočen na besedje s področja glasbe, zlasti prevzemanje izrazov, povezanih s popularno glasbo. V svojem delu želim ugotoviti, v kateri obliki se posamezni izrazi dejansko uporabljajo, v nepodomačeni ali podomačeni, pri čemer lahko soobstaja več podomačenih različic. S pomočjo korpusa Gigafida bom naredila analizo, s katero bo ugotovljeno, v kolikšni meri jezikovni uporabniki upoštevajo določila normativnih priročnikov glede pisanja prevzetih besed oziroma nasprotno, ali ta pravopisna določila sledijo rabi, ki jo uveljavljajo jezikovni uporabniki. Cilj diplomskega dela je prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri zapisovanju besed s področja glasbe, ki smo jih v slovenski jezik prevzeli iz drugih jezikov, in ta opažanja tudi pojasniti.
Ključne besede: Podomačevanje, prevzete besede, glasbene zvrsti
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 135; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

9.
Projektno vodenje v podjetju Lipro d.o.o.
Jan Strle, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj vsakega podjetja je rast in to ne le s poslovnega vidika temveč tudi prostornega, kar pomeni, da se veča število zaposlenih in številu projektov, ki se razvijajo v podjetju. Vse te vrste rasti lahko v podjetju povzročijo veliko težav, kot so neorganiziranost ter izgubljanje sledljivosti nad vsemi projekti. Težave lahko podjetje pripeljejo do izgube strank, saj zaradi zamud izgubijo zaupanje v vanj. To je le ena od težav, ki vodijo podjetje v slabo poslovanje, zato se v izogib temu mora vodstvo podjetja odločiti za različne korake reševanja težav in eden teh je izdelava informacijskega sistema za vodenje projektov. Cilj diplomskega dela je zgraditi informacijski sistem za vodenje, analiziranje in sledenje vsem projektom v podjetju Lipro, d. o. o., katerega poglavitna dejavnost je izdelovanje aluminijastih produktov, kot so delovne mize, tekoči trakovi, transportni sistemi itd. Končni rezultat je delujoč informacijski sistem, ki je bil izdelan izključno za navedeno podjetje, ter izoblikovan tako, da je prijazen uporabniku. Sistem je bil testiran s strani uporabnikov in uspešno sprejet v uporabo.
Ključne besede: Projektno vodenje, informacijski sistem, podatkovne baze, vodenje, sledljivost, organizacija.
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 167; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,76 MB)

10.
Razvoj in trženje mobilne aplikacije za pomoč pri izbiri nosilke za dojenčka
Mojca Drobič, 2019, diplomsko delo

Opis: Nosilke za nošenje dojenčkov so postale svetovni trend, čemur sledi bogata izbira modelov nosilk različnih proizvajalcev. Namen razvoja in trženja mobilne aplikacije za pomoč pri izbiri nosilke za dojenčka je izobraževanje potrošnikov (mladih staršev) o merilih, ki so ključni pri izbiri nosilke. Cilj naloge je razviti mobilno aplikacijo, ki vodi uporabnika pri izbiri nosilke za dojenčka, z omejevanjem nabora nosilk na tiste, ki bi jim lahko ustrezale na podlagi starosti dojenčka. Mobilna aplikacija na osnovi vhodnih podatkov ponudi za vsako starostno skupino dva nabora ergonomskih nosilk, v enem naboru so nosilke, ki so uvrščene v nabor na podlagi lastnosti, ki jih predpiše proizvajalec, v drugem naboru pa so nosilke, ki so jih uvrstile na seznam svetovalke spletne trgovine mojŠkratek, na podlagi preizkušanja nosilk z več sto dojenčki. V diplomski nalogi je opisana podporna mobilna tehnologija, s poudarkom na razvoju mobilnih aplikacij s pomočjo agilne skram (angl. Scrum) metodologije. Sledi navedba dejstev o ergonomskem nošenju in ergonomskih pripomočkih za nošenje dojenčkov ter predstavitev mobilne aplikacije, ki je bila razvita na podlagi zahtev, pridobljenih z anketiranjem staršev. Predstavili smo tudi rezultate anket, s katerimi smo ocenili uspešnost mobilne aplikacije po preizkusnem obdobju 30 dni. Izkazalo se je, da je mobilna aplikacija učinkovito izobraževalno sredstvo, vendar ne more nadomestiti fizičnega pristopa usposobljene osebe, za oceno ustrezne ergonomske podpore dojenčka v nosilki. Za vstop mobilne aplikacije na trg smo pripravili poslovni načrt, v katerem smo opisali predvideno poslovno pot mobilne aplikacije.
Ključne besede: Agilna skram metodologija, nošenje ergonomske nosilke za dojenčka, Android, programska oprema, mobilna aplikacija, poslovni načrt, trženje
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 161; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh