Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

91 - 100 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
91.
92.
Optimizacija optičnega nadzora naprave za površinsko montažo elektronskih komponent
Andrea Torroni, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je odpravljanje napak na liniji za površinsko montažo elektronskih komponent (SMD). Delo na tej liniji je pokazalo, da so na izdelkih prisotne napake. Te zaradi problematičnega reševanja nepravilnosti zaustavljajo celotni proizvodni proces, za odpravljanje pa se porabi veliko časa. Proces ni več popolnoma avtomatski, kot se za to linijo zahteva. Težave nastajajo predvsem zaradi velikega števila težko predvidljivih vzrokov, ki povzročajo napake. Te lahko nastajajo na vseh napravah linije, glede na nastanek pa jih lahko zberemo v skupine. S pomočjo nekaterih izdelkov bomo analizirali vse najpogostejše napake. Raziskali bomo realne vzroke za nepravilnosti na vseh napravah na liniji in opisali rešitve za nastale težave. Te bomo z lastnimi izkušnjami tudi utemeljili. S tem delom si bodo lahko operaterji in drugi, ki jih zanima delo na tej liniji, pomagali pri reševanju napak. Opisi reševanja napak naj bi operaterje vodili k hitremu in trajnemu odpravljanju napak. Ocenili bomo, kolikšne so časovne izgube zaradi nepravilnosti oziroma kolikšen delež časovne optimizacije lahko dosežemo z odpravljanjem določenega števila napak. Cilj je doseči vsaj 5-% časovno izboljšavo na celotni proizvodnji elektronskih vezij. To bo za podjetje pomenilo znaten prihranek. Delo bo prineslo tudi nova zavedanja o pomembnosti odpravljanja napak na liniji.
Ključne besede: elektronika, površinska montaža elementov, avtomatska optična inšpekcija, napake, izboljšave
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 1474; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (1,75 MB)

93.
Water pollution in the impact areas of the two abandoned metal ore mines in Slovenia and Portugal
Doroteja Gošar, 2015, diplomsko delo

Opis: Mining in both Mežica zinc and lead mine and in Freixeda gold mine caused negative environmental impacts. The main objective of the thesis was to study negative impacts on water quality through time. During the process various literature sources were studied, field work and chemical analyses were performed and interpretation of results with different statistical methods was done. In Mežica mine the quality of surface water has improved through time and nowadays the Meža River is of good quality. The biggest change was shown in the case of Helena rivulet, where Pb, Zn and Cd concentration between 2002 and 2015 lowered below limit values. Preventive measures and treatment of waste deposits had positive impact on water quality and based on standards for drinking water, groundwater from mine could be a source of drinking water. In Freixeda stream concentration of heavy metals lowered through time and in 2015 values of Zn, Pb, Cd and Cu in Freixeda stream before confluence with the Tua River were below the limit value. An exception is the increased value of As, which was caused by acid mine drainage (AMD) inflow from the mine, but also by the discharge from confined aquifer to Freixeda stream. Treatment of AMD was efficient for a while but due to lack of maintenance it is no longer effective.
Ključne besede: Abandoned mines, heavy metals, pollution, Mežica mine, Freixeda mine
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 1353; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (4,82 MB)

94.
Optimiranje zalog nepovratne embalaže
Uroš Frančeškin, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana optimizacija zalog nepovratne embalaže v podjetju Mahle Letrika d.o.o. Največjo težavo predstavlja sama prostorska stiska in neustrezni način skladiščenja embalaže. Zaradi tega je bilo treba poiskati ustreznejšo dolgoročno rešitev. V prvem delu diplomske naloge so podrobneje predstavljene zvrsti embalaže in njeni dobavitelji. Sledi pregled planiranja porabe, naročanja in dobav nepovratne embalaže. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljenih več izboljšav, ki so pripomogle k boljšemu obračanju zalog ter reševanju prostorske stiske. S pomočjo analize zalog nepovratne embalaže je bila izbrana najprimernejša velikost prostora za novo skladišče ter najprimernejša lokacija za njegovo postavitev. Rezultat ukrepov so zmanjšane količine naročenega materiala in skrajšani dobavni roki. Uvedeno je bilo izdajanje materiala po FIFO (ang. first in – first out) sistemu. Zaradi naročanja manjših količin embalaže se je zmanjšala končna zaloga materiala v skladišču. Z optimizacijo zalog nepovratne embalaže se je izboljšal koeficient obračanja zalog.
Ključne besede: embalaža, optimiranje, SAP, logistična nalepka, lokacija, skladišče
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 951; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (1,21 MB)

95.
Določevanje kroma(VI) v mikrofluidnem sistemu z optotermično mikroskopsko detekcijo
Sara Malovrh, 2015, diplomsko delo

Opis: Krom (Cr) spada med kovinske onesnaževalce, katerega učinek na okolje je močno odvisen od oksidacijskega stanja. Za ljudi je problematična njegova šestvalentna oblika Cr(VI), ki je rakotvorna, zato je potreba po hitri detekciji Cr(VI) velika. V diplomski nalogi smo preverjali točnost detekcije Cr(VI) ob prisotnosti različnih presežkov motečih elementov kot so šestvalentni molibden (Mo(VI)), petvalentni vanadij (V(V)), trivalentno železo (Fe(III)) in dvovalentno živo srebro (Hg(II)). Po kolorimetrični reakciji čistega standarda Cr(VI) in raztopin motečih elementov z difenilkarbazidom (DPC) smo za meritev uporabili spektrofotometrijsko metodo (SPEC) in mikroskopijo s toplotnimi lečami v mikrofluidnem sistemu za pretočno injekcijsko analizo (µFIA - TLM). Rezultati so pokazali, da največjo napako pri meritvah povzroči prisotnost V(V). Izvedli smo tudi študijo razpada preiskovanih kompleksov Cr-DPCO, Mo-DPCO, V-DPCO, Fe-DPCO in Hg-DPCO v odvisnosti od moči vzbujevalnega laserja v mikrofluidnem TLS sistemu (TLM). Dokazali smo, da je železov kompleks stabilnejši od ostalih preiskovanih ionskih kompleksov, ki so znani kot fotolabilni. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je TLM, zaradi nižje LOD vrednosti primernejša metoda za detekcijo nizkih koncentracij Cr(VI) v vzorcu. Analiza vzorcev iz Soče in Ljubljanice je prikazala sliko realnega stanja v, potencialno s Cr(VI), onesnaženi reki.
Ključne besede: spektrofotometrija, TLS, TLM, fotolabilnost, moteči elementi
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 1494; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

96.
Inventarizacija vodne favne v izbranih jamah na Kočevskem
Mateja Pečnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pripravili seznam taksonov in prikazali razlike v sestavi favne petih izbranih jam na Kočevskem v sklopu projekta »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 - Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izbrali smo tako onesnažene kot neonesnažene jame, da bi lahko primerjali razliko v najdenih vodnih taksonih proučevanih jam. Ugotavljali smo število stigobiontov v primerjavi s številom nestigobiontskih organizmov. Zanimala nas je tudi zastopanost jamske vodne favne po posameznih jamah, ujemanje različnih kemijskih parametrov s številom taksonov, število taksonov glede na medsebojno oddaljenost jam in kdo so potencialni onesnaževalci jamskih vod na proučevanem območju. Analize so pokazale, da je sestava taksonov v posameznih jamah odvisna predvsem od stopnje onesnaženosti vodnega telesa in mikrohabitata vzorčenja vsake jame posebej. Ugotovili smo, da so si v splošnem vse proučevane jame favnistično podobne, hkrati pa imajo določene posebnosti v sestavi organizmov. Jame se razlikujejo po številu taksonov, kot tudi v pestrosti. Rezultate smo primerjali s podatki v starejših zapisih Katastra jam IZRK ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije. Kljub razlikam v metodologiji zbiranja podatkov lahko sklepamo, da so naši izsledki in zaključki raziskav podobni zapisanim v literaturi. Na koncu smo s predlogi želeli spodbuditi dobro prakso skrbi za jame, jamske vode in ohranjanje habitatov na proučevanem območju.
Ključne besede: inventarizacija podzemeljskih organizmov, Kočevsko, jame, kras, onesnaženost, kraške vode.
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 1447; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (2,23 MB)

97.
Preverjanje učinkovitosti izvajanja direktiv v okviru Nature 2000
Jerneja Kokalj, 2015, diplomsko delo

Opis: Natura 2000, katere sestavni del sta Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic in Direktiva o ohranjanju habitatov, je z letom 2014 začela novo programsko obdobje. Hkrati pa je podvržena drobnogledu Evropske unije. 1. novembra 2014 je namreč dobil evropski komisar za pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella s strani predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja nalogo, da poskrbi za celovito oceno učinkovitosti izvajanja Nature 2000 (Fitness Check). Namen tega ukrepa je oceniti uspešnost, učinkovitost, relevantnost, skladnost in dodano vrednost Direktiv Nature 2000. Cilj je na podlagi dobljenih rezultatov prilagoditi, zmanjšati, združiti ali pa celo prenoviti zakonodajo o varovanju okolja na področju držav članic Evropske unije, in sicer tako, da bi bili cilji Direktiv doseženi ob nižjih stroških implementacije. S tem namenom smo v diplomskem delu izdelali evalvacijski model, ki 32 vprašanj iz vprašalnika Evropske komisije za preverjanje učinkovitosti Direktiv Nature 2000 hierarhično integrira v posamezne vsebinske sklope. Pri tem smo uporabili metodo DEX, model pa je izdelan s pomočjo računalniškega programa DEXi za večparametrsko odločanje. Poleg odločitvenega modela smo izvedli še analizo izdanih publikacij o Naturi 2000 v obdobju med leti 2000 in 2015, s katero smo želeli prikazati raziskovalno in strokovno aktivnost na področju Nature 2000 v Sloveniji. Na osnovi odgovorov vprašalnika smo z modelom integrirali odgovore Slovenije (MOP in DOPPS) in Velike Britanije (DEFRA). Ocene modela smo nato primerjali na državni ravni, torej MOP in DOPPS, ter na meddržavni ravni med Slovenijo (MOP) in Veliko Britanijo (DEFRA). Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da bi implementacijo ukrepov Nature 2000 izboljšali z učinkovitejšim razpolaganjem razpoložljivih sredstev, s stalnim in doslednim monitoringom stanja, katerega rezultati bi bili dostopni širši javnosti, ter z izboljšanjem skladnosti sektorskih politik z zakonodajami o varovanju narave, kar bi pripomoglo k nižanju stroškov in skrajšanju časa, potrebnega za uveljavitev ukrepov direktiv Nature 2000. Ob primerjanju ocen Slovenije smo ugotovili, da obstajajo razlike med ocenami odgovorov MOP in DOPPS, pri čemer je DOPPS podal bolj kritično celostno oceno kot MOP. Primerjava Slovenije in Velike Britanije prav tako razkriva razlike o stanju učinkovitosti implementacije Nature 2000 in pokaže, da je Velika Britanija ocenila stanje kot slabo, Slovenija pa kot srednje.
Ključne besede: Natura 2000, Direktiva o ohranjanju habitatov, Direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic, Fitness Check, integracijski model
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 1100; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

98.
Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))
Tina Hrovat, 2015, diplomsko delo

Opis: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013). Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled). V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002). Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Ključne besede: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 1287; Prenosov: 68
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

99.
Vpliv dielektrika na delovanje organskega tankoplastnega tranzistorja: organski in anorganski dielektriki
Anže Peternel, 2015, diplomsko delo

Opis: Organski tankoplastni tranzistorji (OTFT) so polprevodniški elementi, ki opravljajo funkcijo stikal v elektronskih napravah. Med njihovo najpomembnejšo lastnost štejemo hitrost preklapljanja električnega toka. Hitrost preklapljanja je odvisna od mobilnosti nosilcev naboja, ta pa je odvisna predvsem od stične površine med plastjo dielektrika in polprevodnika. Preučili smo vpliv dielektrika na mobilnost vrzeli v OTFT-jih s polprevodnim polimerom poli(3-heksiltiofen) (P3HT). Primerjali smo dielektrike parilen C, termični oksid (SiO2) in oktadekiltriklorosilan (OTS). Ugotovili smo, da na mobilnost vrzeli močno vplivata hrapavost in polarnost dielektrika. Za najboljši dielektrik se je izkazal OTS, saj je bila mobilnost vrzeli najvišja glede na ostale preučene OTFT-je. Najvišja izmerjena mobilnost vrzeli je znašala 0.03 cm^2 V^−1 s^−1 . Pri OTFT-jih z dielektrikom OTS smo izmerili upor stika med elektrodama in plastjo polprevodnika. Upor je znašal 1 MΩ in predstavlja veliko oviro za tok, ki teče skozi OTFT. Iz pridobljenih rezultatov sklepamo, da so OTFT-ji z organskimi dielektriki boljši kot OTFT-ji z dielektrikom SiO2, če je njihova površina ravna in hidrofobna. Sklepamo da z optimizacijo upora stika med elektrodo in plastjo polprevodnika lahko pripravimo OTFT-je, ki so primerni za izdelavo fleksibilne organske elektronike.
Ključne besede: konjugirani polimeri, P3HT, termični oksid SiO2, parilen C, OTS, tokovno-napetostna karakteristika, mobilnost nosilcev naboja, pragovna napetost, upor stika kovina – polprevodnik
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 1858; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (10,50 MB)

100.
Šiška (p)osebno
Dino Schreilechner, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen teoretičnega dela diplomske naloge je osvetliti ozadje razvoja praktičnega diplomskega projekta, kratkega dokumentarnega filma Šiška (p)osebno. Besedilo na naslednjih straneh je zato sestavljeno iz dveh sklopov: Prvi del je namenjen vzpostavitvi žanrskega in zgodovinskega konteksta, v katerem je nastajal diplomski film. V njem je strnjeno povzetih več kot 120 let razvoja dokumentarnega filma v - vse od prvih posnetkov resničnega dogajanja prek razvoja avtorskega izraza v tridesetih, medvojnega in povojnega obdobja do velikih sprememb in novih možnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Posebna pozornost je namenjena kratkemu pregledu zgodovine slovenskega filma in predstavitvi najbolj uveljavljenega načina klasifikacije dokumentarnih filmov glede na način reprezentacije. Prvi del zaokrožuje kratek teoretski uvod v promocijo dokumentarnih filmov - področje, ki je še danes pogosto zapostavljeno. Drugi del predstavlja podroben opis nastajanja avtorskega dokumentarnega projekta - od ideje in okoliščin, ki so pripeljale do izbire teme prek obširnih raziskav, strukturiranja zgodbe in priprave scenarija. Iskreno so predstavljene vse težave, s katerimi se avtor srečuje pri produkciji, torej snemanju filma, in izzive, ki jih novincu na tem področju postavlja postprodukcija - torej montaža posnetega gradiva v smiselno celoto ter dodatna obdelava slike in zvoka, ki bistveno prispevata k kakovosti končnega izdelka. Besedilo se zaključi s pregledom najbolj kritičnih točk v praktičnega projekta ter razmislekom o možnih izboljšavah in nadgradnji projekta.
Ključne besede: dokumentarni film, produkcija, video, film, dokumentaristika, zgodovina, Ljubljana, Šiška 
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 1371; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh