Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

21 - 30 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študija
Tjaša Popović, 2017, diplomsko delo

Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 394; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

22.
Združevanje vinarjev Vipavske doline v konzorcij.
Tomaž Vodopivec, 2016, diplomsko delo

Ključne besede: Trženje vin, blagovna znamka, Vipavska dolina, konzorcij vinarjev, trženjska strategija
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 265; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (765,23 KB)

23.
Vpliv menjave hladilnega medija na učinkovitost hladilnih sistemov
Patrik Tribušon, 2017, diplomsko delo

Ključne besede: hladilni sistem, hladilni medij, Freon
Objavljeno: 26.04.2017; Ogledov: 1363; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (4,34 MB)

24.
ORGANIZACIJSKA KLIMA NA OSNOVNI ŠOLI MIHA PINTER TOLEDO
Gašper Petan, 2017, diplomsko delo

Opis: Organizacijska klima je vzdušje, ki obstaja v določeni skupini in posledično vpliva na to, kako se ljudje obnašajo. Prisotna je v vsaki organizaciji ne glede na to, ali se je zaposleni zavedajo ali ne. Šolska klima označuje vzdušje v šoli, to pomeni, kako se počutijo učitelji kot zaposleni in učenci ter kakšni so odnosi med njimi. Za vsako organizacijo kot tudi skupnost je pomembno, da je v njenem delovnem okolju ugodna organizacijska klima. Za svoje diplomsko delo smo izbrali Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda v Velenju, kjer smo proučili organizacijsko klimo. Vlada lahko dobra ali slaba klima. Če je slaba, jo želimo spremeniti, vendar pa jo moramo prej proučiti, kar pomeni najti vzroke za njen nastanek. Za zaposlene smo pripravili vprašalnik, ki smo ga oblikovali na spletni strani www.1ka.si, nato smo anketo poslali anketirancem. Rezultate smo analizirali z uporabo programa Microsoft Excel in pripravili podatke v obliki grafov ter samih vrednosti. Ugotovili smo, da se mora Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda oziroma njeno vodstvo posvetiti predvsem dimenziji, ki je najslabše ocenjena, in to je dimenzija nagrajevanja.
Ključne besede: Organizacijska klima, osnovna šola, šolska klima.
Objavljeno: 20.04.2017; Ogledov: 557; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (1,75 MB)

25.
VPLIV KMETIJSKE PRAKSE NA ŠTEVILČNOST TRAVNIŠKIH PTIC
Tjaša Grivec, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati, v kolikšni meri kmetijska praksa vpliva na populacije izbranih travniških vrst ptic. Raziskali smo vpliv datuma začetka prve košnje, hitrost povečevanja deleža pokošenih površin in hitrost rasti trave. Terensko delo je potekalo na desetih izbranih območjih v dinarski regiji Slovenije. Območja so bila izbrana na lokacijah, na katerih potekajo letni monitoringi ptic. Ugotovili smo, da je bila višja številčnost ptic zabeležena na območjih, na katerih se je košnja začela kasneje in je napredovala počasi, ter na območjih, pri katerih je delež pokošenih površin ob zaključku gnezditvene sezone predstavljal manj kot 50 % celotnega obravnavanega območja.
Ključne besede: košnja, travniki, ptice, populacije, dinarski svet
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 383; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,99 MB)

26.
ZGODOVINA GOZDARSTVA IN Z GOZDARSTVOM POVEZANIH PANOG V DEŽELI GORIŠKI OD 16. STOLETJA DALJE
Jani Rijavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno gozdarstvo v preteklosti s poudarkom na deželi Goriški. Predstavljeno je obdobje od 16. stoletja do začetka prve svetovne vojne. V uvodnem delu je predstavljena dežela Goriška v času in njene naravne značilnosti. Sledi predstavitev gozdarstva v preteklosti. To poglavje obsega nego gozdov, načine sečnje, predstavitev zakonodaj in služnostnih pravic, nastanek gozdarske službe in začetke načrtnega gospodarjenja. Naloga se posebej osredotoča na dva gozdova na Goriškem, to sta Panovec in Trnovski gozd. V poglavjih o omenjenih dveh gozdovih je predstavljena zgodovina gozdov, gospodarjenje v njih, gozdni sestav in druge značilnosti. V poglavju o Trnovskem gozdu pa so predstavljene tudi druge gospodarske dejavnosti povezane z gozdom. To so oglarstvo, steklarstvo, škafarstvo, izvoz leda iz jam ledenic in furmanstvo. Predzadnje poglavje se osredotoča na usodo gozda med vojno, zadnje pa predstavi današnje stanje v gozdu in skrbi za prihodnost.
Ključne besede: Goriška, zgodovina gozdarstva, gozdno gospodarstvo, izkoriščanje gozda, Trnovski gozd, Panovec.
Objavljeno: 13.04.2017; Ogledov: 593; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

27.
Črni Labod, Darren Aronofsky
Teotim Logar Zorn, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava film Črni labod/Black Swan. Razčlenjuje mišljenje in delovanje glavnega filmskega lika in posledično splošno razumevanje človeka samega. Skozi film Črni labod sem iskal razlage o razvoju človekove osebnosti in jih s pomočjo teorij Sigmunda Freuda in Abrahama Maslowa razčlenil v razlagah filma po sekvencah. Vpliv družbe na posameznika je pomemben motiv v filmu, ki ga v nalogi razširjam s slogovnim zgodovinskim obdobjem dadaizma in predvsem nadrealizma in z razčlenjevanjem motiva laboda v književnosti in filmu. S tem pa poskušam pojasniti polje nezavednega, ki ga še vedno označujejo za bistveni del razlage osebnosti. Človeška osebnost se oblikuje predvsem v obdobju odraščanja, zato sem se v nalogi najbolj posvetil temi razvoja iz otroka v odraslo osebo, ki jo razvija tudi režiser filma Darren Aronofsky.
Ključne besede: Labodje jezero, Črni labod, Darren Aronofsky, filmski lik, balet, labod, psihologija človeka, DADA, nadrealizem, osebnost, družbena kritika, Sigmund Freud, Abraham Maslow, Aleš Berger, André Breton
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 590; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

28.
Nadrealizem Davida Lyncha
Ester Ivakič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo govori o elementih nadrealizma znotraj filmskega opusa režiserja Davida Lyncha. Posveča se njegovemu načinu ustvarjanja podob ter odpira razmislek o stičnih točkah z izvornimi načeli nadrealističnega gibanja; posledično diplomsko delo predstavi tudi nadrealistični film. Praktični del diplomske naloge sestoji iz posnetega kratkega filma Srdohrd in opisa procesa produkcije le-tega. Ker sem pri samem snovanju filma delovala precej intuitivno in ga gradila iz podob, za katere nisem natančno vedela, kaj pomenijo in jih nisem analizirala, temveč sem jim verjela, bi lahko na tem mestu potegnila zelo grobo vzporednico s teoretičnim delom naloge. Teoretični del diplomskega dela se začne z analizo nadrealističnega gibanja. Nadrealistični pisci in umetniki so čutili močno željo po izražanju na način prvinskih in intuitivnih, tako imenovanih »avtomatskih« načinov. Razvilo se je avtomatsko pisanje, nastal je Nadrealistični manifest izpod peresa Andréja Bretona, bržkone najbolj ključnega ideologa tega gibanja. Pod vplivi tega je nastal prvi radikalno nadrealistični film Andaluzijski pes (Luis Buñuel, Salvador Dalí, 1929). Film se je izkazal kot najboljši medij za prenos nezavednih podob med ljudi in je dobil vidno mesto v med ustvarjalnimi načini in mediji tega gibanja. Med vojno je nadrealistični film poniknil, vendar zametki nadrealizma odmevajo v številnih delih, ki so nastajali v preteklih nekaj desetletjih vse do danes. Eden takih ustvarjalcev sodobnega časa je zagotovo David Lynch, saj podobje njegovih filmov – kot da so preneseni iz prostora nezavednega - vedno šokira.
Ključne besede: David Lynch, nadrealizem, Twin Peaks, Mulholland Drive, Eraserhead, Andaluzijski pes, dadaizem, nadrealistični manifest, André Breton, Luis Buñuel
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 625; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (2,97 MB)

29.
Avtorjeva refleksija okolja in družbe
Saša Mrak, 2016, diplomsko delo

Opis: S pisnim delom diplomske naloge se osredotočam na sam razvoj dokumentarne fotografije in posledično na rojstvo nove veje fotografije – ulična ali street fotografija. Spraševal sem se, kaj me tako pritegne pri takšni zvrsti podob. Glavni razlog je razumevanje nastanka fotografije, da so to podobe realnih situacij, ki so nezaigrane, bizarne in nepredstavljive. Pri ulični fotografiji je najpomembnejši avtorski pogled, kako izbereš motiv, kako pristopiš do subjekta in kako ga boš prikazal. S tem podaš svoj pečat in ustvariš nekaj povsem osebnega in neponovljivega. Namen preučevanja uličnih fotografov je, da bi izvedel, kakšen je njihov delovni proces, zakaj so se avtorji odločili nekaj fotografirati, ali je vse zelo premišljeno vnaprej ali je lahko spontano. V praktičnem delu sem se sam osredotočil na beleženje ljudi in okolja Nove Gorice in poskušal sestaviti avtorski pogled na trenutno stanje ljudi v svetu hitrega življenja, finančne krize in tehnološkega razvoja. Svoj odnos in zanimanje do ulične fotografije sem začel razvijati na podlagi odvračanja inscinirane ali studijske fotografije, nečesa, kar je estetsko dovršeno in umetno. Ujetje dogodka, ki se pojavi enkratno, ne preseže še tako popolne nerealno ustvarjene podobe. Prepričan sem, da moraš s fotografijo tudi nekaj sporočiti. S tem, ko združiš sporočilo v realno situacijo, je opazovalec nad videnim šokiran, presenečen in mu toliko bolj verjame, ker ve, da se je zgodilo, in je tudi sam del tega. Gre torej za moč vizualne podobe, kritičnost. V fotografskih delih različnih avtorjev lahko z opazovanjem vidimo glavno nit sporočila. Nekateri fotografirajo ljudi in s tem posredujejo socialno podobo, kjer je osrednji element človek, medtem ko nekateri svojo kritiko podajo skozi podobe okolja, socialne krajine. Glavni namen ulične fotografije je zaznavanje dogajanja v okolici eksistence človeka. Ustvarjanje fotografije ne sme biti kontrolirano, temveč mora biti fotograf kot del sheme, spremljati mora dogajanje, poslušati, zanimati ga mora okolje, v katerem je. Zato raziskujem, kaj pomeni ulična fotografija, kateri so njeni temelji, pravila, če jih sploh lahko ima. Ali fotografija sploh lahko deluje kot prikaz stanja človeštva?
Ključne besede: dokumentarna fotografija, ulična fotografija, avtorski pogled, glavna nit, sporočila, kritičen, socialna podoba, socialna krajina
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 545; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (4,02 MB)

30.
Vloga ilustrativnih pripovednih sredstev v animaciji
Nika Lemut, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu ugotavljam, da animirano gibanje ni edina stvar, ki daje animaciji življenje. Gre za interakcijo raznolikih in za zgodbo specifičnih likov in svetov z ilustrativnimi pripovednimi sredstvi, ki jih skrbno načrtujemo in pretvorimo iz besed v sliko s pomočjo konceptne risbe, izbire pravih trenutkov ter vzornih sličic in zgodborisov. Vsako pripovedno sredstvo nosi svojo lastno vlogo; barve in barvne harmonije tako na primer vzbujajo določene občutke, kompozicijski elementi vodijo gledalčevo oko, svetloba pa ustvarja različne atmosfere in oblikuje sceno. Vse to dodaja svoj delež k pripovedi. Da svoje delo izpopolnimo in animirano zgodbo podamo takšno, kot si jo predstavljamo, je poznavanje tovrstnih pripovednih sredstev neprecenljivo.
Ključne besede: animacija, vizualna pripoved, liki, svetovi, risba, barve, kompozicija, kadriranje, svetloba
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 583; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh