Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

31 - 40 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Kvantitativni oris romanov Ivana Preglja
Anej Žagar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava kvantitativno analizo romanov primorskega pisatelja Ivana Preglja, ki je ena izmed redkih takega obsega v slovenskem prostoru poleg podobne analize opusa Cirila Kosmača. Izhodišče tovrstnih analiz je elektronska verzija romanov. Analiza slovenskega dela besedil vseh treh romanov je bila opravljena s programskim orodjem Eva in s spletno različico prostodostopnega statističnega oblikovnoskladenjskega označevalnika in lematizatorja za slovenski jezik Obeliks ter vključuje tudi oblikoslovno označitev in lematizacijo celotnega besedila, katere izsledki so bili ročno popravljeni in pregledani. Pri kvantitativni analizi romanov je bila uporabljena statistična metoda, ki prinaša statistične prikaze znakov, črk, besed in povedi. V veliki večini so podatki predstavljeni za vsak roman posebej in za celotno besedilo, dodane so primerjave z rezultati analize besedil Cirila Kosmača. Diplomska naloga prinaša dopolnitve in nadgradnje dosedanjih raziskav o Pregljevih romanih, ki v to smer še niso posegle. Poglavitna dela naloge, seznam vseh lem s podatki o besedni vrsti ter pogostostmi po posameznih romanih in pa seznam delov besedil v tujih jezikih se nahajata v prilogah.
Ključne besede: Ivan Pregelj, kvantitativna analiza besedil, statistična metoda, roman, oblikoslovno označevanje, lematizacija, znak, črka, beseda, poved, besedna vrsta.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 785; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

32.
Histerija v diskurzu na Slovenskem do 1. svetovne vojne
Manca Koren, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno, kako se pojem histerija pojavlja v slovenskem diskurzu od prve najdene objave do prve svetovne vojne. V uvodnem delu so zapisane razlage besede histerija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Etimološkem slovarju in Slovarju psihiatričnih izrazov. Sledi opis bolezni in največjih strokovnjakov, ki so se z njo ukvarjali (Jean-Marie Charcot in Sigmund Freud). V naslednjem poglavju je predstavljeno, kako so histerijo zdravili, dojemali in sprejemali v slovenskem prostoru. Nato je obravnavan pojav besede histerija in njenih izpeljank v strokovnem, publicističnem in literarnem diskurzu. Poglavje je sestavljeno iz različnih odlomkov iz teh besedil, ob katerih je razloženo, kako se histerija pojavlja v različnih kontekstih in pomenih.
Ključne besede: histerija, Jean-Marie Charcot, Sigmund Freud, histerija na Slovenskem, Josip Vošnjak, Zofka Kveder, Fran Govekar, Janko Kersnik, Vladimir Levstik, Pavlina Pajk, Adolf Robida
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 652; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (2,78 MB)

33.
GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIH
Tjaša Kren, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10.stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski in rožaški samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank.
Ključne besede: Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 676; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (4,17 MB)

34.
Med normo in predpisom: jezikovni uporabniki in njihove zadrege pri oblikoslovnem pregibanju besed
Asjaflora Povše, 2017, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z jezikovnimi zadregami, ki so najpogosteje povezane z oblikoslovnim pregibanjem. V uvodnem delu bom razložila, kaj je jezikovna oz. normativna zadrega in zakaj do nje pride. Empirično izhodišče diplomske naloge bodo jezikovne svetovalnice, v katere jezikovni uporabniki pošiljajo svoja vprašanja, in sicer gre za spletne jezikovne svetovalnice: na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pri projektu JEZIKLINGUA in pri projektu ŠUSS, iz katerih bom analizirala vprašanja. Predpostavljam, da so njihova vprašanja odraz njihovih jezikovnosistemskih (težave, povezane z razumevanjem in tolmačenjem jezikovnega sistema) in normativnih (težave, povezane z normativnim vrednotenjem jezikovnih pojavov) zadreg. Tematsko se bom omejila na zadrege s področja oblikoslovja. Nabor ugotovljenih kategorij oblikoslovnih problemov bom primerjala s tistimi, ki so bili evidentirani v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, natančneje pri nalogi Slogovni priročnik (v nadaljevanju SSJ/SP). Na ta način bom ugotovila, ali se je v obdobju po nastanku nabora pojavilo več kategorij oblikoslovnih zadreg ali pa je nabor SSJ/SP z vidika kategorij popoln. Pri tem bom skušala primerjati slovensko jezikovno situacijo na tem področju s češko, zato bom pregledala češko spletno jezikovno svetovalnico Internetová jazyková příručka in skušala ugotoviti, če se uporabniki češčine srečujejo s podobnimi oblikoslovnimi jezikovnimi težavami kot uporabniki slovenščine. Ob svojem raziskovalnem delu želim ugotoviti tudi, katera področja oblikoslovja so za uporabnike najbolj problematična, in to glede na besedno vrsto (npr. zaimki), ustaljenost besede (starejša, mlajša), spol samostalnika ali glede na tip sklanjatve. Cilji diplomske naloge so prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri oblikoslovnem pregibanju besed ter ugotoviti, na katerih področjih je največ zadreg ter primerjati težave slovenskih jezikovnih uporabnikov s češkimi.
Ključne besede: jezikovna zadrega, jezikovni uporabniki, oblikoslovje, pregibanje
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 710; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (1,64 MB)

35.
ECOLOGY OF WILD WINE YEASTS AND THEIR ENOLOGICAL POTENTIAL
Gabrijel Cernigoi, 2017, diplomsko delo

Opis: The aim of the study was to investigate and select indigenous yeasts Saccharomyces cerevisiae and non-conventional yeasts that were isolated during this and previous studies, and than evaluate them for wine production by performing micro-scale vinification experiment
Ključne besede: Saccharomyces, non-conventional yeasts, wine, fermentations
Objavljeno: 17.07.2017; Ogledov: 969; Prenosov: 102
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

36.
Isolation and selection wild yeasts for winemaking
Natalia Mikhaylina, 2017, diplomsko delo

Opis: The aim of this study was to explore the diversity of fermentative yeast species in a non-vineyard and vineyard environment, and exploit their oenological potential. For this purpose we collected plant and soil material in the vineyard (located in Črniče in Vipava Valley) planted with Vitis vinifera L. and in the forest (forest in Vipava Old Castle), and by using a selective medium with high ethanol and sugar content we managed to obtain 35 isolates. By sequencing the D1/D2 domain of the 26S rDNA we identified nine different yeast species. The oenological potential of identified yeasts was further investigated by employing a series of tests, such as growth at low pH values, tolerance to ethanol and sulfur, and H2S production ability. Based on the results of these tests we selected four different yeast species for the microvinification of Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’ grape juice. A commercial strain Saccharomyces cerevisiae Lalvin D47 was also included as a control in the fermentation experiment. Fermentation monitoring was done by measuring daily weight loss and microbiological analysis in the middle of fermentation. For the final wines, sugars were determined and sensorial evaluation performed. Among four tested yeasts, S. paradoxus IVV 32 and Torulaspora delbrueckii IVV 36 appeared to be the most promising for winemaking, but further studies should be carried out.
Ključne besede: wine, Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’, biodiversity, yeasts, fermentation
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 841; Prenosov: 71
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

37.
PREVERJANJE KAKOVOSTI STORITEV V GOSTINSKEM LOKALU
Vanja Pauletić Jug, 2017, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je veliko gostinskih lokalov pri nas, konkurence v gostinstvu pa je ogromno. Gostinski lokali ponujajo vse več, stranke postajajo zahtevnejše, saj postaja hitrost življenja večja in zahtevnejša. Poslanstvo gostinskega lokala je, da v prijetnem in modernem okolju ponuja oddih od vsakdanjika, da se gost sprosti ob dobri glasbi, kvalitetni postrežbi, poseže po dnevnem časopisu in prebrska po elektronski pošti ali prebere novice na svetovnem spletu. Z diplomskim delom želimo organizaciji, ki se bo v prihodnosti ukvarjala z gostinsko dejavnostjo, predstaviti nekatere nove smernice, ki vplivajo na počutje gosta, ter pojasniti, kako pomembna je kakovost storitve, ki si jo gost želi v gostinskem lokalu. Kakovost storitve je pokazatelj zadovoljne stranke, ki se vrača. Če je bilo zadoščeno vsem njegovim potrebam, lahko pričakujemo velik odziv novih strank. Tako se zadovoljstvo uporabnikov storitev oceni po zasedenosti gostinskega lokala. Na svetovnem spletu smo z anketnim vprašalnikom zastavili anketirancem nekaj ključnih vprašanj, ki so se nanašala na kakovost oziroma storitve, ki si jih stranke želijo uporabljati v dobrem gostinskem lokalu. Z analizo anketnega vprašalnika smo pridobili vizijo, mnenja in tržno razumevanje, kako se lahko lokal prilagodi mestnemu okolju ter kaj stranke pričakujejo v izbranem gostinskem lokalu.
Ključne besede: gostinski lokal, gost, kakovost, storitev, stranka, komunikacija
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 783; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (838,16 KB)

38.
Analiza psihosocialnih tveganj na delovnem mestu v izbrani organizaciji
Maja Tišma, 2017, diplomsko delo

Opis: Delodajalec je dolžan poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno zaposlen v njegovem podjetju, že pred začetkom nastopa na delovnem mestu poučen o varnosti na delovnem mestu in o varstvu pred požarom. Dejavniki, kot so nezadostno znanje, različne spretnosti in navade ter nezadostna usposobljenost delavcev za varno delo, so ključnega pomena za nastanek poškodb pri delu. S tem so seznanjeni tudi v podjetju Mahle Letrika, d. d.; enem izmed največjih proizvodnih podjetij v Sloveniji z več kot 50-letno tradicijo. Z novo skupino za promocijo zdravja poskušajo koncept »zdravega delovnega mesta« v upanju, da ta postane navada in ne dolžnost, čim bolj približati zaposlenim. V nalogi se bomo osredotočili predvsem na področje stresa na delovnem mestu. Psihosocialna tveganja in stres, povezan z delom, so med najtežjimi izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih je mogoče s pravim pristopom preprečiti in uspešno obvladovati ne glede na velikost ali vrsto podjetja. S pomočjo rezultatov naše ankete bodo oblikovani preventivni in kurativni ukrepi za zmanjševanje psihosocialnih tveganj ter izboljšanje ocene tveganja na delovnem mestu.
Ključne besede: Mahle Letrika, d. d., varnost in zdravje na delovnem mestu, varstvo pred požarom, promocija zdravja, stres na delovnem mestu, psihosocialna tveganja
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 590; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

39.
Mineralizacija odvečnega blata iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode s pomočjo ozonacije
Špela Hudobivnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Odvečno blato predstavlja veliko finančno breme, saj strošek odstranjevanja blata na čistilnih napravah predstavlja kar 50% do 60% celotne finančne porabe. V današnjem svetu poznamo in uporabljamo več različnih načinov in procesov, ki potrjeno zmanjšujejo odvečno blato nastalo med procesom čiščenja odpadnih voda. Eden izmed teh procesov je ozonacija. Za namene primerjave v raziskovalnem delu, se je najprej ozoniralo samo blato, nato se je postopek ozonacije integriral v proces čiščenja odpadne vode s šaržnim biološkim reaktorjem (SBR). Za ovrednotenje procesa smo analizirali parametre KPK, TN, TP, NO3--N in NH4+-N, z analizo sušin in žarin pa se je določila koncentracija blata in koncentracija hlapne snovi v blatu za oceno uspešnosti odstranjevanja blata. S samo ozonacijo smo uspeli doseči znižanje koncentracije blata za 60,7% pri dozi 80 g ozona/kg suhe snovi. Koncentracije KPK, TN in TP v supernatantu so se z višjo dozo ozona pričakovano povišale, saj slednji poškoduje celično steno celic v blatu, to pa povzroči da se znotrajcelične snovi razpustijo v supernatant. Točko preloma smo določili pri dozi 30 g ozona / kg suhe snovi, zaradi najvišjega skoka KPK ter sorazmerno nizkega in obvladljivega povečanja koncentracij TN in TP. Pri integraciji ozonacije v proces čiščenja odpadne vode smo dosegli 83% znižanje količine odvečnega blata, pri povprečni dozi 11,1 g ozona/kg suhe snovi blata. KPK, TN, TP, NO3-N in NH4-N so bili pri čiščenju odpadne vode na iztoku pod mejno vrednostjo za izpust. Največji problem je predstavljal TN zaradi velikega vpliva ozonacije na denitrifikacijo. Poraba energije za ozonacijo je znašala 453 kW h na tono dehidriranega blata, kar, po naših izračunih, znese 46,95 € po toni.
Ključne besede: Čiščenje odpadne vode, odvečno blato, ozon, ozonacija, mineralizacija blata
Objavljeno: 04.07.2017; Ogledov: 1006; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (2,69 MB)

40.
Ureditev logistike v podjetju Intra lighting
Lili Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj podjetja je čim bolje in čim hitreje zadovoljiti želje kupcev ter pri tem ustvarjati kar največji dobiček. Pomembno je, da se pri vsakem procesu v sistemu, ne le v proizvodnji temveč tudi na drugih področjih, skuša delati z najmanjšimi stroški in z največjo učinkovitostjo ter to nenehno vzdrževati, kar pomeni, da je treba ves čas stanje opazovati in ga po potrebi spreminjati oziroma optimizirati. To je bilo v zadnjem času zanemarjeno in prav zato je namen diplomske naloge preučiti sedanje stanje oskrbovanja proizvodnje z materiali in urediti logistiko v podjetju tako, da bo oskrbovalna veriga čim bolj optimizirana. Za optimizacijo smo izbrali enega najpomembnejših sestavnih delov svetilke. Oskrbovalna veriga teh je dokaj kompleksna in naš cilj je, z ureditvijo logistike, zmanjšati stroške ter pridobiti čas. Predstavljena bo celotna oskrbovalna veriga izbranih polizdelkov, od kooperanta do proizvodnje ter na koncu podane štiri možne rešitve za izboljšanje obstoječega stanja. S predlaganimi rešitvami bo zmanjšan proizvodni čas, stroški kooperacije bodo manjši ter komunikacija s kooperantom poenostavljena. Namesto oddajanja del v kooperacijo bo predstavljena tudi možnost uvedbe lastnega izvajanja.
Ključne besede: oskrbovalna veriga, vitka logistika, pull sistem, naročniška proizvodnja
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 835; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh