Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

41 - 50 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Avtorjeva refleksija okolja in družbe
Saša Mrak, 2016, diplomsko delo

Opis: S pisnim delom diplomske naloge se osredotočam na sam razvoj dokumentarne fotografije in posledično na rojstvo nove veje fotografije – ulična ali street fotografija. Spraševal sem se, kaj me tako pritegne pri takšni zvrsti podob. Glavni razlog je razumevanje nastanka fotografije, da so to podobe realnih situacij, ki so nezaigrane, bizarne in nepredstavljive. Pri ulični fotografiji je najpomembnejši avtorski pogled, kako izbereš motiv, kako pristopiš do subjekta in kako ga boš prikazal. S tem podaš svoj pečat in ustvariš nekaj povsem osebnega in neponovljivega. Namen preučevanja uličnih fotografov je, da bi izvedel, kakšen je njihov delovni proces, zakaj so se avtorji odločili nekaj fotografirati, ali je vse zelo premišljeno vnaprej ali je lahko spontano. V praktičnem delu sem se sam osredotočil na beleženje ljudi in okolja Nove Gorice in poskušal sestaviti avtorski pogled na trenutno stanje ljudi v svetu hitrega življenja, finančne krize in tehnološkega razvoja. Svoj odnos in zanimanje do ulične fotografije sem začel razvijati na podlagi odvračanja inscinirane ali studijske fotografije, nečesa, kar je estetsko dovršeno in umetno. Ujetje dogodka, ki se pojavi enkratno, ne preseže še tako popolne nerealno ustvarjene podobe. Prepričan sem, da moraš s fotografijo tudi nekaj sporočiti. S tem, ko združiš sporočilo v realno situacijo, je opazovalec nad videnim šokiran, presenečen in mu toliko bolj verjame, ker ve, da se je zgodilo, in je tudi sam del tega. Gre torej za moč vizualne podobe, kritičnost. V fotografskih delih različnih avtorjev lahko z opazovanjem vidimo glavno nit sporočila. Nekateri fotografirajo ljudi in s tem posredujejo socialno podobo, kjer je osrednji element človek, medtem ko nekateri svojo kritiko podajo skozi podobe okolja, socialne krajine. Glavni namen ulične fotografije je zaznavanje dogajanja v okolici eksistence človeka. Ustvarjanje fotografije ne sme biti kontrolirano, temveč mora biti fotograf kot del sheme, spremljati mora dogajanje, poslušati, zanimati ga mora okolje, v katerem je. Zato raziskujem, kaj pomeni ulična fotografija, kateri so njeni temelji, pravila, če jih sploh lahko ima. Ali fotografija sploh lahko deluje kot prikaz stanja človeštva?
Ključne besede: dokumentarna fotografija, ulična fotografija, avtorski pogled, glavna nit, sporočila, kritičen, socialna podoba, socialna krajina
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 741; Prenosov: 55
.pdf Polno besedilo (4,02 MB)

42.
Vloga ilustrativnih pripovednih sredstev v animaciji
Nika Lemut, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu ugotavljam, da animirano gibanje ni edina stvar, ki daje animaciji življenje. Gre za interakcijo raznolikih in za zgodbo specifičnih likov in svetov z ilustrativnimi pripovednimi sredstvi, ki jih skrbno načrtujemo in pretvorimo iz besed v sliko s pomočjo konceptne risbe, izbire pravih trenutkov ter vzornih sličic in zgodborisov. Vsako pripovedno sredstvo nosi svojo lastno vlogo; barve in barvne harmonije tako na primer vzbujajo določene občutke, kompozicijski elementi vodijo gledalčevo oko, svetloba pa ustvarja različne atmosfere in oblikuje sceno. Vse to dodaja svoj delež k pripovedi. Da svoje delo izpopolnimo in animirano zgodbo podamo takšno, kot si jo predstavljamo, je poznavanje tovrstnih pripovednih sredstev neprecenljivo.
Ključne besede: animacija, vizualna pripoved, liki, svetovi, risba, barve, kompozicija, kadriranje, svetloba
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 769; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (2,27 MB)

43.
PLATOON Kunsthalle Berlin, kot začasni eksperimentalni prostor in socialna skulptura
Marija Laura Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretični del diplomske naloge zajema in obravnava začasni eksperimentalni prostor PLATOON Kunsthalle Berlin kot socialno skulpturo. Uvodno temo odprem z razlago, zakaj sem izbrala PLATOON Kunsthalle Berlin za vsebino te diplomske naloge ter jo na kratko predstavim. Sledi definicija pojma socialne skulpture ter predstavitev Josepha Beuysa, umetnika, ki je izraz prvi uporabil. Za tem povežem in kategoriziram PLATOON Kunsthalle kot socialno skulpturo, jo podrobno predstavim od ustanovitve do postavitve v Berlinu, obdelam njeno skupnost in opišem njen vpliv na berlinsko umetniško sceno ter orišem organizacijo PLATOON Cultural Development. Praktični del tega diplomskega dela je video inštalacija EAT MEAT?, v kateri si postavljam vprašanja o morali, družbi ter o odnosu do živali. Na podlagi Freudove delitve osebnosti raziskujem človeško - živalske odnose in človekovo moralno vlogo v teh odnosih ter vlečem vzporednice med vrednotami. Inštalacija je avtobiografsko delo, intimno in subjektivno. Njen namen je vzbuditi zavedanje in razmislek o tem, v kakšni družbi pravzaprav živimo, kakšne posledice puščajo naša dejanja in udobje, ker oboje nam vsiljuje ignoranca industrije v svojem brezkompromisnem boju za zaslužek.
Ključne besede: PLATOON, Kunsthalle, Berlin, socialna skulptura, eksperimentalni prostor, umetniška scena, video inštalacija, družba, morala, meso, srce
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 683; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (11,27 MB)

44.
PHOTOLYSIS AND ECOTOXICITY OF THE ANTIBIOTIC CIPROFLOXACIN
Ketevan Neparidze, 2017, diplomsko delo

Opis: Over the last few decades, numerous pharmaceuticals coming from domestic sewage, livestock, hospitals and industries have been determined in ground, surface and drinking waters. A common example of these pollutants are fluoroquinolones, which are powerful antibiotics used in human and veterinary medicine. The presence of fluoroquinolones in the environment even at low concentration constitutes a threat to ecosystems and human health because they can lead to bacterial resistance issues. Up to now the environmental impacts of fluoroquinolones and their degradation products are not fully understood but it is known that they can negatively affect plants and aquatic organisms. In this study the degradation of ciprofloxacin (CIP) present in synthetic freshwater was investigated under simulated sunlight. Concentrations before and after degradation were determined using HPLC-DAD. The mineralisation rate of the treated solution was monitored on a total organic carbon analyser. The ecotoxicity of the initial samples and the degradation mixtures was assessed on organisms belonging to different trophic levels: a marine bacterium (Vibrio fischeri), a freshwater invertebrate (Daphnia magna) and seed clover (Trifolium repens). In parallel, the EC50 of CIP was determined for all organisms. The Vibrio fischeri and Trifolium repens tests showed that EC50 value was more than 250 mg/L and for Daphnia magna was 190 mg/L. Photolysis of CIP showed that after 90 min of irradiation, CIP was almost totally degraded (99%). Photolysis process of CIP led to the formation of toxic by-products towards Vibrio fischeri. The toxicity test results on Trifolium repens did not show significant difference between the control and the treated plants. Thus, CIP and its degradation products have no effect on the germination or root length of Trifolium repens. Tests on Daphnia magna after 240 min irradiation showed a 94% reduction of the toxic effect. Non-purgeable organic carbon (NPOC) analysis showed that there is no significant mineralisation of the sample even after 240 min of irradiation.
Ključne besede: Key words: fluoroquinolones, ciprofloxacin, photolysis, toxicity tests, EC50 determination
Objavljeno: 31.01.2017; Ogledov: 732; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo (947,78 KB)

45.
Vpliv metformina in sorodnih ksenobiotikov na viabilnost celic raka dojke
Sara Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Farmacevtska industrija se danes med drugim sooča tudi z negativnimi vplivi svojih proizvodov na okolje. Tak primer je metformin, ki spada med najpogosteje predpisana zdravila v procesih zdravljenja diabetesa tipa II in je hkrati v fazi kliničnih raziskav kot zdravilo za zdravljenje rakavih obolenj. Deluje tako, da zavira celično dihanje, niža proizvodnjo ATP in aktivira z AMP-aktivirano protein kinazo (AMPK), ki je glavni metabolični senzor v evkariontskih celicah. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali metformin in sorodni ksenobiotiki, povezani z delovanjem AMPK (spojina C in bromokrotonska kislina), vplivajo na rast visoko invazivnih celic adenokarcinoma dojke MDA-MB-231. To smo storili s pomočjo spektrofluorimetričnega testa viabilnosti z barvilom Presto Blue, ki temelji na sposobnosti zdravih celic, da reducirajo barvilo po vstopu v celico. Pokazali smo, da obstaja linearna zveza med številom celic MDA-MB-231 v populaciji in fluorescenčnim signalom barvila, kar potrjuje ustreznost izbrane metode. Celice smo gojili 48 h pri optimalnih pogojih in v prisotnosti različnih koncentracij vsake od treh učinkovin. Pokazali smo, da viabilnost celic pojema z naraščanjem koncentracije učinkovine. Rezultati kažejo, da inhibicija kataboličnih in oksidativnih procesov v celici (mitohondrijsko dihanje, oksidacija maščobnih kislin in aktivacija AMPK) negativno vpliva na rast in preživetje celic MDA-MB-231. Z našimi rezultati smo prispevali k boljšemu razumevanju mehanizma delovanja metformina in sorodnih zdravilnih učinkovin usmerjenih proti kataboličnemu metabolizmu.
Ključne besede: viabilnost, metformin, bromokrotonska kislina, spojina C, dorzomorfin, AMPK, rak dojke, MDA-MB-231
Objavljeno: 31.01.2017; Ogledov: 979; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

46.
Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vina
Franko Fabjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin. V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih. Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo. V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce. Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo.
Ključne besede: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina
Objavljeno: 23.01.2017; Ogledov: 1152; Prenosov: 88
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

47.
Presoja procesov oskrbne logistike v proizvodnji
Nejc Bensa, 2016, diplomsko delo

Ključne besede: Kanban, vlečni sistem, vitka proizvodnja, vitka logistika
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1247; Prenosov: 94
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

48.
THE MORPHOLOGY DEPENDENCE ON GROWTH PARAMETERS IN NANOSTRUCTURED SEMICONDUCTORS
Miha Gunde, 2014, diplomsko delo

Opis: Poly(3-hexylthiophene) (P3HT) is an organic semiconductor material that is widely studied in the photovoltaics and transistor fields of research. The polymer exhibits a relatively high charge carrier mobility when the molecules are ordered in a crystalline way. In this case the material exhibits a fibril-like morphology, which is usually studied by atomic force microscopy (AFM). Previous studies show that blending P3HT with graphene can further improve the charge carrier transport properties of the film. In this experiment, the scanning electron microscope (SEM) has been chosen, due to its practical aspects such as speed of operation and ease of use. Three sets of samples have been analyzed, containing films made of P3HT+graphene blends at different concentrations. The aims of the experiment are: i) to find good conditions for the observation of the morphology features of the film ii) to perform a morphological analysis of the surface of three sets of samples containing both pure P3HT, and P3HT+graphene blend, and possibly to highlight correlation between morpholgy and the charge transport properties. Surface analysis is done by detecting the secondary electron (SE) emission, which is sensitive to topographical features of the surface. Good observation conditions were established by coating the specimen with a thin layer of conductive coating, using a high energy beam (30 keV), and tilting the sample to an angle (30 ◦ ). In two out of three of the analyzed pure P3HT films, the presence of fibrilles indicated a possibly good charge mobility, which has been confirmed by electrical measurements using time-of-flight photoconductivity method (TOF). The presence of graphene has only slightly modified morphology of the film. Features of graphene flakes, which lie flat in the film, have been observed such as flake edges and folds. The flakes are homogeneously dispersed in the film without forming any connected network. TOF measurements have shown an increase in mobility of the charge carriers in the P3HT+graphene film.
Ključne besede: scanning electron microscope, organic semiconductor thin film, P3HT, graphene, morphology
Objavljeno: 01.12.2016; Ogledov: 1104; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (30,93 MB)

49.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1142; Prenosov: 82
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

50.
Kakovost tal v mestnih vrtovih na območju Nove Gorice
Grega Sarka, 2016, diplomsko delo

Opis: Samooskrba s hrano je v zadnjem času zelo pomembna tematika. Ljudje se vse bolj zanimajo za pridelovanje lastne hrane in vrtnarjenje je v Sloveniji zelo razširjeno, tudi v mestnih območjih. Za namene tega diplomskega dela smo vzeli vzorce prsti iz petih točk mestnega območja Nove Gorice in en vzorec izven mestnega območja, ki je služil za primerjavo. V vseh vzorcih smo analizirali teksturo, vlago, organsko snov, pH, prevodnost, zadrževalno kapaciteto vode in vsebnost težkih kovin – železa, kadmija svinca in cinka. Naredili smo še ekotoksikološki test z deževniki. Rezultati kažejo, da nekatere točke, posebej tiste povsem zraven prometnic, niso primerne za gojenje vrtnin, saj so koncentracije težkih kovin presegale mejne vrednosti.
Ključne besede: analiza prsti, kakovost tal, mestni vrtovi, Nova Gorica, težke kovine  
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 1108; Prenosov: 76
.pdf Polno besedilo (2,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh